Na zadnjem sestanku Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi, ki deluje pod okriljem sveta regije Posavje, so Posavci zahtevali, da se veriga petih hidroelektrarn na Savi dokonča in da se zgradi tudi zadnja - HE Mokrice. Pred časom so se namreč v nekaterih medijih pojavili namigi, da bi nekateri raje videli, da se začne graditi veriga HE na srednji Savi, saj bo mokriška hidroelektrarna predraga.

Po zadnjih načrtih naj bi HE Mokrice začeli graditi sredi prihodnjega leta in jo dokončali decembra 2019. Posavci se ob tem sklicujejo tudi na Zakon o podelitvi koncesije in opozarjajo, da le gradnja celotne verige zagotavlja celovito protipoplavno zaščito Posavja. Ta je v radeški, sevniški in deloma v krški občini že skoraj urejena, zdaj pa prihaja na vrsto še brežiška občina, ki je poplavno najbolj ogrožena. Grozijo ji namreč tako Sava kot Krka in Sotla. Zato Brežičani vztrajajo, da se veriga elektrarn zgradi do konca in ob tem poskrbi za učinkovito poplavno zaščito. Brežiški župan Ivan Molan opozarja, da bo treba tudi ob morebitnem zamiku gradnje zadnje hidroelektrarne prej poskrbeti za protipoplavno zaščito Krške vasi in Malenc. Molan ob tem dodaja: "Če bo prišlo do poznejše gradnje HE Mokrice, bo pa kljub temu treba prej dokončati poglabljanje Save in dela Krke, saj se bo le tako lahko izvedla zaščita pred poplavami Krške vasi in Malenc, ki pa mora biti zagotovljena v skladu z zakonom in sprejetim DPN-jem do začetka obratovanja HE Brežice, torej v letu 2017."

Čeprav v Državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice ni predvidena gradnja nasipov ob reki Sotli, so v brežiški občini dali soglasje nanj pod pogojem, da bo tudi ta izvedena.

Urška Klenovšek, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje občine Brežice o tej problematiki pravi: "Občina se je pred časom zavezala k vodenju postopka prostorskega akta, s katerim se bodo protipoplavni nasipi ob reki Sotli umestili v prostor. To je seveda pogoj za nadaljnjo pridobivanje projektne dokumentacije in izvedbo tega projekta, ki ga mora financirati država. Verjetno bo treba pristopiti k spremembam in dopolnitvam občinskega prostorskega načrta, ki bodo zagotavljali zaščito pred poplavami za vasi Loče, Rigonce in Mihalovci."

Da so nasipi ob Sotli res potrebni, že več desetletij opozarjajo tudi krajani, ki živijo v vaseh ob tej mejni reki. Gradnja protipoplavnih nasipov je povezana z državnim proračunom za leto 2016, financirali pa naj bi jo iz sklada za vode. Na ministrstvu za okolje razmišljajo, da bi del sredstev pridobiti tudi iz evropskih skladov za čezmejno sodelovanje, za kar pa je potreben tudi dogovor s sosednjo Hrvaško. Ker je gradnja nasipov ob Sotli pogojena z izdajo uporabnega dovoljenja za mokriško hidroelektrarno, pa krajani upajo, da jih bodo tokrat le dočakali, saj jim jih obljubljajo že več destletij.

Goran Rovan, TV Slovenija