Lastniki gozdov na Koroškem in pristojne službe so se sanacije po vetrolomu, ki je Slovenijo prizadel 11. in 12. decembra lani, lotili nemudoma. Najprej so pospešeno čistili gozdne ceste do zaselkov in kmetij, veliko gozdnih cest, ki so namenjene izključno gozdarstvu, pa je zaradi visoke snežne odeje in nesmiselnosti odpiranja v zimskem času še vedno neprevoznih. Poškodbe na gozdnih cestah so nekje nastale tudi zaradi močnega deževja in plazov.

"Vremenske razmere so tudi v tej zimi daleč od povprečja preteklih let, značilno je ekstremno nihanje temperatur, ki seveda posredno vpliva na časovni potek sanacije," je pojasnil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Milan Tretjak. Opozoril je, da je januarska odjuga zaradi razmočenih tal onemogočala odvoz lesa in tudi strojno sečnjo v gozdovih. Marsikje so morali sanacijo prekiniti.

V februarju so bile nizke temperature razlog, da je drevje, prekrito z marsikje debelo snežno odejo, primrznilo na gozdna tla, nastajali so lomi na strojih za strojno sečnjo in delo je bilo treba znova prekiniti.

Čim več dela bi radi opravili do sredine maja
"Zaradi tako zaostrenih vremenskih razmer smo veliko dragocenega časa že izgubili. Pričakovati je, da bo pomladanska odjuga za določen čas prav tako ustavila odvoz lesa iz gozda," opozarja Tretjak in pojasnjuje, da bodo morali gozdarji pravočasnost izvedbe del ocenjevati od primera do primera in lastnikom omogočiti čim bolj objektiven čas izvedbe, prilagojen konkretni situaciji.

Še vedno velja, da lahko lastniki gozdov sanacijo začnejo tudi pred izdajo odločbe zavoda za gozdove, morajo pa o začetku del obvestiti revirnega gozdarja. Kot pravi Tretjak, si bodo prizadevali, da bi jim čim več podrtega in poškodovanega drevja uspelo sanirati do sredine maja, čeprav je "iluzorno pričakovati, da bi bila sanacija vseh količin mogoča že v pomladanskem času".

Ocena škode še ni dokončna
Po še nedokončnih ocenah gozdarjev slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije s konca februarja, je bilo na Koroškem v zadnjem vetrolomu podrtega, polomljenega in izruvanega drevja za več kot 300.000 kubičnih metrov. Najbolj je prizadeto območje krajevne enote Dravograd - Prevalje, sledi krajevna enota Črna na Koroškem.

Ocena še ni dokončna, saj v višjih legah še vedno niso prevozne vse gozdne ceste, veliko je tudi sporadičnega vetroloma, ki ga je težko oceniti. Orkanski veter je tokrat najpogosteje podiral smreke, značilnost tokratnega vetroloma je tudi, da je veter drevje podiral in lomil marsikje na večjih površinah.