Vsaka od njih pa pelje do ene od znamenitosti, nam je povedal vodja turističnoinformacijskega centra Sežana, Tom Ločniškar: "Območje je nekaj res posebnega prav zaradi kraške gmajne oz. krasa, ker tukaj najdemo najštevilčnejše kraške pojave." Kar je privlačno predvsem za turiste. Med domačini pa je postal priljubljeno rekreacijsko središče.

Poleg Živega muzeja letos na Krasu stavijo tudi na Botanični vrt v središču Sežane, svojo zgodbo je dobil Pepin vrt v Dutovljah, ob 110-letnici Srečka Kosovela je na ogled pesnikova prenovljena spominska soba, vse informacije pa lahko obiskovalci odslej dobijo na novi lokaciji TIC-a Sežana, na mestni vstopni točki, v občinski stavbi. Nastja Bratuž pravi, da je največ turistov z območja Italije, prihajajo tudi Hrvatje, Avstrijci in turisti iz drugih držav. Zanima jih kulinarika, pohodniške poti, kolesarjenje.

Lani so imeli na Krasu 58 000 nočitev, letos pričakujejo še boljšo zasedenost pri zasebnikih. Kljub dobri obiskanosti pa bi za prepoznavnost lahko naredili še več, je prepričan sežanski župan Davorin Terčon. Po njegovem bi morali Kras tržiti bolj enovito, kot celostno destinacijo na obeh straneh meje, kot neko značilnost, ki je enkratna na svetu. Vsi turistični dejavniki bi se morali bolje povezati.

Korak k temu je prav Živi muzej Krasa, ki povezuje to edinstveno pokrajino na slovenski in italijanski strani.

Lara Plevnik, Radio Koper