Šoštanjski in velenjski svetniki zahtevajo tudi dokumente, ki dokazujejo, da se v primeru izločitve Teša in Premogovnika Velenje iz skupine HSE stečaj ne bo zgodil. Gre za del sklepa, ki so ga člani obeh občinskih svetov potrdili na skupni izredni seji v sredo zvečer v Velenju.

Na seji so se v ob prisotnosti treh ministrov, več državnih sekretarjev in vodstev vpletenih družb seznanili z dejavnostmi države v zvezi z nadaljnjim delovanjem Premogovnika Velenje in Teša, potem ko je država napovedala interventni zakon za preprečitev stečaja Teša in Premogovnika Velenje z okvirno 150 milijoni na leto, da bi zagotovili obratovanje daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Pred tem pa bilo treba izločiti Teš in Premogovnik iz HSE-ja in ustanoviti javno službo za zagotavljanje ogrevanja, sicer bi bila lahko predvidena sredstva za preprečitev stečaja razumljena kot nedovoljena državna pomoč.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo interventni zakon pripravlja po hitrem postopku, pristojni minister Bojan Kumer pa je na seji občinskih svetov dejal, da bo interventni zakon premostitev, da sploh pridejo do pravičnega prehoda.

Župana Šoštanja in Velenja za zdaj interventnega zakona ne podpirata

Svetniki pa so izrazili zaskrbljenost glede učinkovitosti "morebitnega interventnega zakona" pri zagotavljanju izvedbe pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja regije, socialne varnosti ter nemoteni oskrbi s toplotno energijo do uvedbe nadomestnih virov. Interventnega zakona za zdaj tudi ne podpirata župana občin Velenje in Šoštanj, Peter Dermol in Boris Goličnik.

Zakon o prestrukturiranju naj bi bil pripravljen 10. decembra

Vnovič so bili člani občinskih svetov in tudi župana kritični, da še vedno nista bila predstavljena osnutka zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Ob tem pa so spomnili, da januarja 2022 sprejeta nacionalna strategija predvideva izstop iz premoga najpozneje leta 2033, predložitev omenjenih dveh zakonov pa v šestih mesecih od sprejetja strategije.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je svetnikom dejal, da se je prestrukturiranje šaleške regije že začelo in se ne bo začelo šele z zakonom o prestrukturiranju, ki ga pripravljajo. Ob tem je napovedal, da bo zakon pripravljen 10. decembra.

Kot so svetniki zapisali v sklepu, zahtevajo dosledno spoštovanje omenjene strategije in to, da sta oba omenjena dva zakona sprejeta "vsaj sočasno z morebitnim interventnim zakonom" in da morata biti usklajena z lokalnimi deležniki in omogočiti socialno varnost. Zahtevajo tudi, da se v državnem proračunu za leto 2025 in nadalje zagotovijo sredstva za izvajanje obeh zakonov.

Oba občinska sveta od pristojnega ministrstva zahtevata tudi, da se na ravni EU-ja poišče ustrezna rešitev, da stroški emisijskih kuponov ne bodo več bremenili uporabnikov daljinskega ogrevanja.

Cena toplotne energije tudi ne sme zajemati stroškov, ki so posledica zapiranja premogovnika, zmanjšanja proizvodnje električne energije v Tešu in stroškov nakupa emisijskih kuponov, zahtevajo svetniki. Prav tako se ne strinjajo z uvozom premoga iz tujine v prihodnosti.

Teš ima v proizvodnji električne energije trenutno približno 22-odstotni delež

V sklepu z izredne seje so svetniki opozorili še, da "Teš zagotavlja stabilnost slovenskega energetskega sistema in krepi samooskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji".

Teš, ki je lani ustvaril skoraj 46 milijonov evrov čiste izgube, ima sicer danes v domači proizvodnji električne energije približno 22-odstotni delež.

Da bo Teš še naprej prispeval k zanesljivosti in stabilnosti oskrbe z električno energijo, meni direktor Elesa Aleksander Mervar, čeprav na družbi Eles besedila interventne zakonodaje in podrobnosti novega obratovalnega režima še ne poznajo. Po spremenjenem obratovalnem režimu Teša lahko po Mervarjevi oceni pričakujemo za približno med 30 in 40 odstotki povečano uvozno odvisnost naše države.

Izpad tega dela domače proizvodnje lahko, kot je dodal Mervar, kratkoročno nadomestimo le s povečanim uvozom električne energije, srednjeročno, nekje do leta 2030, pa s povečanjem deleža obnovljivih virov energije v sistemu.