Na lokalnih volitvah v Sloveniji se uporablja tako večinski kot tudi proporcionalni volilni sistem, ne uide pa niti prednostni glas. Volilna pravica je vezana samo na polnoletne prebivalce lokalne skupnosti.

To pomeni, da ima pri volitvah občinskih organov vsakdo volilno pravico samo v svoji občini. Na lokalnih volitvah volijo tudi tujci, ki stalno prebivajo v občini. Tujci torej lahko lahko volijo župana, ne morejo pa podati kandidature za župana, kar pomeni, da imajo le pasivno volilno pravico, ne pa tudi aktivne.

Volitve župana kot volitve predsednika
Pa se najprej lotimo volitev župana, kjer je volilni sistem najbolj preprost. Je tako rekoč isti kot pri predsedniških volitvah. V prvem krogu se pomerijo vsi kandidati za župana. Če eden izmed njih že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov podpore, je zmagovalec že po prvem krogu, sicer pa gresta dva z najboljšim volilnim izidom v drugi krog. V drugem krogu zmaga tisti, ki dobi več podpore volivk in volivcev. Volivec pri glasovanju obkroži številko pred enim kandidatom.

Občinski svet ima dva sistema
Pri volitvah v občinski svet pa je malce bolj zapleteno, saj sta tu predvidena dva volilna sistema. Zakon o lokalnih volitvah predvideva večinski volilni sistem za občine z manjšim številom članov občinskega sveta, natančneje, z manj kot 12 občinskimi svetniki, in proporcionalni sistem za občine z večjim številom članov občinskega sveta, to je dvanajst ali več občinskih svetnikov. Občina ima lahko najmanj sedem in največ 45 članov občinskega sveta.

Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih. V uporabi je večinski sistem relativne večine. To ne pomeni, da mora kandidat osvojiti večino vseh glasov v volilni enoti, amapak mu zadostuje že en glas več od drugega najboljšega kandidata po številu dobljenih glasov volivcev. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Zanimivo pravilo žreba
Pri volitvah na lokalni ravni, ko se uporabi večinski volilni sistem, je zanimivo tudi pravilo žreba. Če se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata dobila enako največjo število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb, in tudi če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta zadnja dva kandidata, ki se upoštevata za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Odločanje o listah kandidatov
Za proporcionalne volitve pa velja pravilo glasovanja o seznamih kandidatov. Kandidate in sezname lahko določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Volivci lahko določajo kandidate in sezname kandidatov s podpisovanjem ali na zborih volivcev. Volivke in volivci, ki glasujejo v večjih občinah, torej po proporcionalnem volilnem sistemu, glasujejo torej le za celo listo, v njej pa šteje vrstni red kandidatov.

Pravilo prednostnega glasu
Obstaja tudi preferenčni oziroma prednostni glas. Volivec lahko na glasovalnem listu obkroži kandidata, ki mu daje preferenčni glas. Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na seznamu, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Dovoljeno je obkrožiti le enega kandidata.

V uporabi D'Hondtov sistem
Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta, kar pomeni, da se na lokalnih volitvah uporablja tako imenovani D`Hondtov sistem. Z liste je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Če pa se glasuje o listah po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Ker gre za proporcionalni volilni sistem, se seveda ne zavrže glasov, ki po prejšnjem izračunu »ostanejo«. Mandati, ki torej niso bili razdeljeni, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se spet ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov. Istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem pravilu, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

Tudi tu je možen žreb, in sicer če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov in če sta zadnja dva kandidata z liste kandidatov, ki se upoštevata za izvolitev, dobila enako število preferenčnih glasov.

Volivci pri proporcionalnem načinu volitev obkrožijo številko pred listo, ko pa hočejo dati preferenčni glas, pa v prostor ob imenu liste napišejo zaporedno številko kandidata na listi. Ko je v uporabi večinski sistem (do 12 svetniških mest), pa volivec obkroži največ toliko zaporednih številk pred imeni kandidatov, kolikor je članov sveta.

Manjšine in Romi vedno po večinskem sistemu
Ostanejo nam še člani občinskega sveta, ki so predstavniki italijanske in madžarske narodnosti ter predstavniki romske skupnosti. Ti se glede na manjše število predstavnikov v občinskem svetu v vsakem primeru volijo po večinskem načelu.

M. K.