Če želimo kakovostno preživljati starost, si lahko pomagamo s številnimi športnimi dejavnostmi, obiski kulturnih znamenitosti, izleti v naravo, lahko pa se prepustimo kulinaričnim dobrotam v objemu neokrnjene narave na različnih turističnih kmetijah. Dokler se jesen ne prelevi v zimo, lahko obiščemo še veliko zanimivih izletniških krajev po Sloveniji. Za vas smo jih izbrali deset.

1. Velika planina

Za nostalgične ljubitelje narave in preteklosti je Velika planina vsekakor nujna izletniška točka. Pastirsko naselje velja za eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi. Prepoznavno je po tipični arhitekturi, strehe koč so namreč krite z značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniških krajih pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače pravijo »šinkel«. Na planini se v poletnih mesecih lahko okrepčate s pravo pastirsko malico – kislim mlekom in žganci. Poleg tega vam pastirji ob obisku naselja z veseljem postrežejo tudi z domačim sirom ali drugimi mlečnimi dobrotami. Na zelenih travnikih lahko srečate vijoličasto cvetico kamniško murko, nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem pa si lahko ogledate tudi kapelo Marije Snežne. Če ste bolj avanturistične sorte, lahko kakšno kočo tudi najamete, tam prespite in se prebudite v sveže alpsko jutro. V poletnih mesecih so na Veliki planini tudi različne tradicionalne prireditve – od kolesarskega vzpona do tekmovanja harmonikarjev.

V avgustu vas čakajo kar tri, in sicer Praznik Marije Snežne (5. avgust), Žegnanska nedelja (10. avgust 2014) ter Praznik Marijinega vnebohoda (15. avgust). Na Veliko planino se lahko pripeljete s spodnje postaje nihalke v Kamniški Bistrici. Od zgodnje postaje pa se lahko v eni uri lahko sprehodite še na vrh planine.

2. Muzej na prostem Rogatec

Tudi v Muzeju na prostem Rogatec se lahko vrnemo v preteklost. Stalna muzejska zbirka v Rogatcu predstavlja ohranjeno ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na hoduljah). Ogledate si lahko čebelnjak, gospodarsko poslopje, kovačnico, kozolec, poljsko stranišče, stanovanjsko hišo pesnika Jožeta Šmita, svinjak, Viničarsko hišo in vodnjak.

V poletnih in jesenskih mesecih si muzej na prostem Rogatec, ki je tudi znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena, lahko ogledate vse do 31. oktobra. Odprt je med 10. in 18. uro, vse dni razen ob ponedeljkih.

3. Partizanska bolnica Franja

Za zgodovinske navdušence športnega duha je nujna izletniška izbira tudi bolnica Franja. Partizanska bolnica je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se z drugimi narodi uprli fašizmu in nacizmu. Posebnost slovenskega odporniškega gibanja med 2. svetovno vojno so bile skrite stacionarne bolnišnice. Gradili so jih v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah. Bolnica Franja je ena izmed njih. V njej so zdravstveni delavci reševali življenja v okoliščinah, kakršne si danes težko predstavljamo. Operacije so redko potekale brez omame, večinoma so imeli na razpolago eter, pentotal in druga sredstva. Primanjkovalo pa je antibiotikov, krvi in plazme. Improvizirati so morali tudi pri razkuževanju operacijskega perila in instrumentarija. Na začetku so vse to prekuhavali, proti koncu leta 1944 pa so uvedli suho sterilizacijo s paro. V bolnici Franji si lahko ogledate sobo za ranjence, kuhinjo, kopalnico in invalidski dom, jedilnico, operacijsko sobo in izolirnico, rentgen, elektrarno in barako za osebje.

Bolnico Franjo si lahko ogledate vse do oktobra, organizatorji pa za ogled priporočajo še športne copate ali pohodne čevlje, ogled pa odsvetujejo gibalno oviranim. Od 1. aprila do 30. septembra je odprta vsak dan med 9. in 18. uro, od 1. oktobra do 31. oktobra pa vsak dan med 9. in 16. uro.

4. Dežela kozolcev

V Deželi kozolcev v Šentrupertu lahko obujate spomine na tradicionalno košnjo in shranjevanje sena in si ogledate muzej kozolcev na prostem. Prestavljenih je 19 različnih sušilnih naprav, ki izvirajo iz Mirnske doline in ena iz okolice Ivančne Gorice. Kozolci so večstoletni dosežek poljedelskih in živinorejskih dejavnosti v okolju kmečkih, grajskih in samostanskih kmetijskih posesti. Predvsem na Slovenskem so se kozolci razvili v več tipov in značilnih oblik, ki jim ne najdemo primerjav drugje po svetu. Prav zato je kozolec postal ena izmed prepoznavnosti Slovenije. V muzeju na prostem je zastopanih šest razvojno dokazanih tipov kozolcev na Slovenskem: trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Muzej se razprostira na 2,5 ha urejenih površin in ima 1 km dolgo mrežo sprehajalnih poti. V muzeju je najstarejši "Lukatov toplar" z letnico 1795, kar ga uvršča med najstarejše ohranjene dvojne kozolce pri nas in na svetu.

Deželo kozolcev lahko obiščete od torka do nedelje, od 9. do 16. ure.

5. Dvorec Dornava

Če vas navdihuje baročna umetnost je baročni dvorec Dornava pri Ptuju prava izbira za jesenski izlet. Dvorec je samostojna dvonadstropna palača, ki stoji na uravnavi Ptujskega polja ob reki Pesnici. Postavljen je v os drevoreda, ki je pred glavnim vhodom dopolnjen s predvrtom in za zgradbo s parkom, ki se pahljačasto razpre iz rondoja z Neptunovim vodnjakom. Izhodiščna točka ureditve je kip Brezmadežne (posvečena ji je tudi grajska kapela), končna točka pa je bil, kilometer in pol za dvorcem, kip Janeza Nepomuka. Simbolni točki zaključka parka sta bili celo cerkvi na Polenšaku in na Destrniku, kar potrjuje, da gre za največjo baročno celoto v Sloveniji. Osrednja slavnostna dvorana je poslikana s podobami antičnega junaka Herkula, preostali deli pa so bili opremljeni z rokokojskim pohištvom in okrašeni s številnimi štukaturami. Izjemni so detajli zunanje ureditve, na eni strani predelani predvrt s citrusi, vendar z ohranjenimi okrasi ograj, na drugi strani omenjeni rondo z Neptunovim vodnjakom, kipi pritlikavcev in filozofov.

Za ogled baročnega dvorca Dornava lahko obiskovalci pokličejo občinsko upravo Občine Dornava in se dogovorijo za obisk.

6. Kostanjeviška jama

Za ljubitelje podzemlja bo prava izbira Kostanjeviška jama. Leži ob vznožju Gorjancev, ki jih označuje razgiban kraški teren. Tu so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik. Leta 1937 so narasle vode predrle zdajšnji vhod in takrat se je jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. Leta 1971 so v jami uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti za turistični ogled najatraktivnejših delov jame. V celoti je jama malo daljša od dveh kilometrov, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja. Poti po jami so urejene tako, da so primerne za otroke in starejše obiskovalce. Voden ogled s strokovno razlago traja štirideset minut. V jami je stalna temperatura 12 stopinj Celzija. Tam najdete tudi jamsko kobilico, jamske rakce in polžke ter netopirje.

Ogled jame je med 15. aprilom in 31. oktobrom mogoč ob sobotah, nedeljah in praznikih, v poletnih mesecih (juliju in avgustu) pa vsak dan ob 10., 12., 14., 16. ter 18. uri.

7. Povhov mlin

Če vas mika, da bi stopili v škornje starega koroškega mlinarja, lahko obiščete Povhov mlin v Šentanelski reki na Koroškem. Mlin obsega zidano stavbo s šilasto streho in tremi prostori v pritličju, kjer so mlin, mlinarjeva soba s staro pečjo in delavnica. Ko se odprejo stara vrata mlina, ki ga poganja veliko mlinsko kolo, ostrmimo pred tremi mlinskimi kamni, ki očarajo vsakega obiskovalca. Na ogled so vse vrste žit in moke. V zemljiškem katastru je prvič omenjen leta 1845, vse do leta 1950 pa je redno deloval. V njem so mleli za potrebe Povhove družine in za potrebe okoliških kmetov. Zadnjič so se mlinska kolesa vrtela 1976. Že v sedemdesetih letih 20. stoletja so ga ovrednotili kot izjemen kulturni spomenik. Obiskovalci si lahko mlin ogledate pod vodstvom mlinarja ali mlinarice, ki vas popeljeta v čase mlinarstva v Šentanelski reki. Celoten kompleks je etnološka znamenitost in velik kulturni spomenik, star več kot 150 let. V želji, da se okrepčate z dobrotami rženega kruha, pogače, ocvirkov s prilogo in odžejate z jabolčnim moštom ali sokom, vse to lahko poskusite v podstrešni dvorani nad mlinom. Preužitkarska hišica je preurejena v idilično urejen apartma, ki ga lahko tudi najamete.

Polhov mlin je odprt od aprila do oktobra ali po dogovoru.

8. Čevljarski muzej

Čevljarski muzej v Prekmurju nas spomni na čase, kjer raznolika izbira obutve ni bila tako samoumevna kot danes. Ustanovljen je bil 1979. leta v čast vsem čevljarjem, ki so delovali na območju Prekmurja in Turnišča, saj so pomembno vplivali na razvoj samega kraja. Na nastanek čevljarskega muzeja so vplivali čevljarski ceh in pa tudi industrija obutve Planika. Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokriti s slamo. V prav takšnih hišah so imeli nekoč čevljarji svoje delavnice, ki niso bile namenjene le za opravljanje čevljarske dejavnosti, ampak tudi za družinsko življenje. V muzeju si lahko ogledate veliko orodja in pripomočkov, s katerimi so čevljarji izdelovali čevlje. Pri izdelavi je sodelovala vsa družina, po navadi so delo opravljali cele dneve, velikokrat tudi ponoči. V muzeju so razstavljeni čevlji in stroji, s katerimi so šivali čevlje.

Ogled čevljarskega muzeja je mogoč po predhodni najavi Zavodu Koušta Turnišče.

9. Krajinski park Kolpa

Za oddih v naravi in sprostitev lahko obiščemo Krajinski park Kolpa, ki se razprostira ob mejni reki Kolpi, in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Poleg reke Kolpe in drugih pomembnih naravnih vrednot, izmed katerih so nekatere zaradi svoje naravovarstvene izjemnosti zavarovane tudi kot ožje zavarovano območje - naravni spomenik oziroma naravni rezervat ter preostalih naravovarstvenih vsebin, predstavlja pomemben element parka tudi kulturna krajina območja, prepletena s steljniki, vrtačami in gmajnami, ki jo je človek s svojim marljivim delom oblikoval in jo ohranil vse do danes. Pomembni element parka sestavlja tudi bogata kulturna dediščina, med katero izstopajo dvori - štiristranično zaprte domačije, ki jih sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredini dvorišče, gradovi ter številni mlini pa tudi žage ob reki Kolpi.

10. Arheološka najdišča v Vipavski dolini

Za raziskovalce daljne preteklosti rimske dobre in njenih civilizacijskih ostankov na območju Slovenije je odlična izbira obisk Vipavske doline. Tam najdemo arheološka najdišča, ki so ohranjena predvsem na pobočjih Trnovske planote, kjer je potekala tudi rimska cesta. O tem pričajo najdbe različnih predmetov ter ostanki obrambnih sistemov z grobišči. Poleg rimskega obzidja Castre v Ajdovščini in rimske utrdbe Ad Pirum na Hrušici je na različnih lokacijah Vipavske doline še cela vrsta arheoloških najdišč. Ogledamo si lahko najdišče Sv. Pavel nad Vrtovinom, ki je poznan predvsem po najvišjem ohranjenem rimskem stolpu v Sloveniji. Zanimivo je tudi Gradišče nad Ajdovščino, najstarejša naselbina (iz sredine 2. tisočletja pr. n. št.) na naravno zavarovanem skalnem platoju Školj. Protiturški Tabor nad Črničami spada med največja arheološka najdišča na Primorskem. Obzidje je oklepalo nepravilen pravokotnik s križnimi stolpi na vogalih. Predstavlja najpomembnejšo arheološko točko iz obdobja bitke pri Frigidu, s čudovitim razgledom na vzhodni del Vipavske doline.