V oddaji smo gostili idejnega vodjo dnevnih centrov, Marjana Sedmaka, ki je pripravil koncept razvoja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, katerih cilj je preprečevanje osamitve in samoosamitve starejših. Tako je bil leta 2005 pod njegovim vodstvom odprt prvi dnevni center aktivnosti za starejše v Ljubljani, ki je bil tudi prvi v Sloveniji. A kot je poudaril Marjan Sedmak, se dnevni centri in dnevno varstvo razlikujeta. "Dnevni centri aktivnosti delujejo kot predinstitucionalno varstvo, dnevno varstvo pa je del institucionalnega varstva. Tisti, ki so nemočni, potrebujejo posebno oskrbo in grejo v dnevno varstvo, kjer so lahko pod nadzorom. Na drugi strani pa so dnevni centri namenjeni še aktivnim starejšim."

Prvi dnevni center je bil ustanovljen pred 19 leti v Ljubljani, in kot se spominja naš sogovornik, so tedaj razmišljali, da je treba življenje napolniti z različnimi vsebinami, ki se oblikujejo glede na želje in potrebe uporabnikov. V dnevnih centrih v Ljubljani se lahko starejši udeležijo različnih izobraževalnih, športnih in drugih prostočasnih dejavnosti. Najpomembnejše pa je, da se ljudje družijo, se pogovarjajo in za kratek čas pozabijo na skrbi, ki jih imajo (morda) doma. "Velikokrat se tudi zgodi, da začnejo kakšne delavnice ali tečaje voditi udeleženci, ki so v svojem poklicnem življenju počeli kaj takega, kar bi lahko naprej delili s skupino. Uporabniki tako postanejo mentorji,” poudarja naš sogovornik.

Četudi je v mestih več možnosti za druženje kot na podeželju, tudi drugje po Sloveniji različne oblike druženja niso več redkost. Naša ekipa se je zapeljala v osrčje Goričkega, v Šalovce, kjer že 15 let deluje socialna kmetija Korenika. Ustanovili so jo z namenom vključevanja in zaposlovanja ranljivih družbenih skupin. Danes na kmetiji med drugim deluje tudi večgeneracijski center, ki ponuja različne tedenske aktivnosti za starejše.

Za obiskovanje dnevnih centrov je navadno treba odšteti 10 evrov na mesec, za tiste z zelo nizkimi dohodki pa je udeležba brezplačna. Kot poudarja Marjan Sedmak, srečevanja v tovrstnih centrih ne pripomorejo le h kakovostnemu preživljanju prostega časa, ampak tudi k tkanju prijateljstev zunaj Dnevnih centrov. Predvsem pa ti centri delujejo blagodejno proti osamljenosti in so pomemben gradnik pri ustvarjanju občutka povezanosti.

"Industrijska družba gleda nepošteno na staranje in nas je popredalčkala na tiste, ki se učijo, tiste, ki delajo, in tiste, ki so odveč. Ampak če bi babice odpovedale pri varstvu otrok, bi kakih 15, 20 odstotkov delovne sile moralo ostati doma, saj ne bi imeli kam dati otrok. V tem duhu se moramo zavedati, da lahko starejši veliko dajo in prispevajo k družbenemu blagostanju."

Starejše k tovrstnim aktivnostim navadno vodi predvsem želja po druženju in kakovostnem preživljanju prostega časa. Za to med drugim skrbi tudi društvo Šola zdravja, s katero vsako jutro v vseh letnih časih telovadi več tisoč ljudi po vsej državi. Z redno vadbo tako krepijo telo in duha ter širijo krog znancev in prijateljev. Za svoj prispevek h kakovosti življenja številnih Slovencev je Šola zdravja dobila tudi mednarodno nagrado, mi pa smo udeležence obiskali na eni izmed njihovih jutranjih vadb.

Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videu: