S sogovornico Ajdo Svetelšek, dolgoletno sodelavko Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, danes pa psihologinjo v Varstvenodelovnem centru Tončke Hočevar, smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na dolgoživost. Znanstvene študije z vsega sveta ugotavljajo, da ima dobra genska zasnova človeka veliko manjšo vlogo pri doseganju visoke starosti kot okolje in miselna naravnanost.

Na svetu je pet modrih con, kot jih je poimenoval Dan Buettner, kjer ljudje živijo mnogo dlje od povprečja. To so otok Ikarija v Grčiji, Nicoya na Kostariki, Lome Linde v Kaliforniji, Barbagio na Sardiniji in Okinava na Japonskem. Ljudje s teh območij imajo devet specifičnih navad. Naravno gibanje, kar pomeni, da se tam ljudje ne izpostavljajo pretiranim telesnim naporom in se ne ukvarjajo z ekstremnimi športi. To pa seveda ne pomeni, da se ne gibajo, prav nasprotno, gibajo se veliko, a so njihovi telesni napori naravni in zmerni. Delajo na vrtu, hodijo, sami opravljajo gospodinjska dela in podobno.

Druga pomembna značilnost dolgoživih ljudi je, da vedo, zakaj živijo, da imajo v življenju neki namen in poslanstvo. Vsak dan vedo, zakaj bodo vstali iz postelje in kaj bodo tisti dan počeli. To po nekaterih raziskavah prinaša kar sedem dodatnih let življenja.

Seveda bi bilo naivno trditi, da dolgoživi ljudje živijo popolnoma brez stresa. Tudi oni poznajo življenjske preizkušnje, večina jih je živela v revščini, preživeli so svetovno vojno, vendar se znajo s stresom spopasti oziroma se razbremeniti: s počitkom, s pogovori, s tem, da se ne sramujejo prositi za pomoč, in s pozitivno miselno naravnanostjo, kar pomeni, da v vsakem dogodku iščejo predvsem tisto, kar je dobro, in ne izgubljajo energije za pogrevanje slabih izkušenj, kuhanje zamer in godrnjanje.

Pri preučevanju dolgoživosti so znanstveniki posebno pozornost namenili tudi prehranskim navadam ljudi iz modrih con. Ugotovili so, da ti uživajo le malo mesa, a zato pojedo veliko zelenjave in stročnic. Večina si jih ob hrani privošči tudi kozarec vina, a ne več kot to. Saj tudi pri hrani in pijači velja zmernost. Zato večina starostnikov poje svoj zadnji dnevni obrok pozno popoldne.

Ajda Svetelšek pa opozarja še na en zelo pomemben dejavnik kakovostne starosti. To so pristni medsebojni odnosi in socialna vključenost. Raziskovalci modrih con so ugotovili, da je tam ljudem družina vedno na prvem mestu, kar pomeni, da so stari starši, starši, vnuki, pravnuki povezani in si vzamejo čas drug za drugega. Vendar sama pripadnost ni dovolj. Družinski člani ali pa širši družbeni krog mora sprejemati in podpirati življenjski slog posameznika, mu nuditi oporo, spodbudo in varnost, ki mu jo nudi zavedanje, da se lahko na svoj krog ljudi zanese ne glede na vse, kar pomeni tudi takrat, ko se z njegovimi stališči in odločitvami ne strinjajo popolnoma.

Antonija še vedno sama obdeluje vrt in kuha, Leo pa vsak dan telovadi

Ljudje z navadami iz modrih con pa živijo tudi med nami. Ena takih je Antonija Kontler, upokojena učiteljica, ki je februarja dopolnila sto let, drugi pa 103-letni upokojeni frizer in učitelj smučanja Leo Dogša. Antonija še vedno sama obdeluje svoj vrt, na katerem rada gosti prijatelje, otroke, vnuke in pravnuke. Še vedno sama kuha in rada pogosti vse, ki pridejo na obisk. Bister um ohranja z vsakodnevnim reševanjem križank in igranjem taroka. Zelo rada se udeležuje različnih srečanj in praznovanj, vsak dan pa tudi telovadi.

Tako kot Leo Dogša, ki telovadbo doma dopolni s sprehodi, in to kar dvakrat na dan. Zelo pa je ponosen na svoj lep odnos s sinovoma, ki ga redno obiskujeta in mu pomagata, in to tako, da ob tem nima občutka, da je zaradi svoje častitljive starosti komu v breme.

Več si oglejte v spodnjih prispevkih iz oddaje Ah, ta leta!.