V zdravstvenih ustanovah potekajo številni preventivni programi za spremembo življenjskega sloga, s katerim lahko preprečite zvišan krvni tlak in bolezni, povezane z njim. Pomembni sta prehrana in zmanjšanje vnosa soli, ki ga Slovenci še vedno pogosto prekoračimo, in je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije pet gramov na dan za odraslega človeka.

Dejavnostim se skušajte ogniti med opoldanskim soncem
"Zvišan krvni tlak se največkrat pojavi v srednjem življenjskem obdobju, srčno-žilno tveganje pa se značilno poveča za ženske po 55., za moške pa po 65. letu. Od 40 do 50 odstotkov vseh ljudi z zvišanim tlakom zboli v starosti med 24. in 65. letom," je pojasnila specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček.

Predvsem tisti, ki imate težave s povišanim krvnim tlakom, se v poletnih in vročih dneh odpravite po opravkih zjutraj in hodite po senčni strani ulice. Na potovanje ne pozabite vzeti zdravil, ki jih shranite v ročno prtljago, da jih imate vedno pri roki. Če se dejavnostim v vročini zaradi narave dela ne morete izogniti, poskrbite za ustrezno zaščito pred sončnimi žarki.

Vključite se v preventivne programe
V zdravstvenih domovih se lahko vključite v preventivne programe, ki poudarjajo predvsem zdrav življenjski slog. "Posamezni bolniki poročajo, da se ob spremembah življenjskega sloga bolje počutijo in si po redni telesni dejavnosti izmerijo nižje vrednosti tlaka oziroma imajo zaradi izgube telesne teže normalnega. Med ukrepe za zniževanje krvnega tlaka sodijo še mehanizmi za spoprijemanje s stresom, delavnice za spoprijemanje z depresijo, prenehanje kajenja in omejitev soli v prehrani. Posebej tisti, ki imajo zvišan krvni tlak v družini, na kar vpliva tudi genetika, so zelo motivirani za preprečevanje obolevnosti ali vsaj za odmik nastopa hipertenzije na poznejše življenjsko obdobje," je dejala Kopčavar Gučkova.

Preventivno si izmerite tlak vsaj enkrat letno
Povišan krvni tlak v začetni fazi ne povzroča večjih težav, saj znake redkokdaj zaznate. "Včasih pa se lahko pojavijo pogoste krvavitve iz nosu, tudi zardelost obraza, tiščanje v prsnem košu, močno bitje srca, pri močno zvišanem tlaku, ko je sistolični (zgornji) tlak nad 180, pa se lahko pojavi glavobol z motnjami vida ali omotica," je pojasnila Kopčavar Gučkova. Ob tako visokem krvnem tlaku se močno zviša tveganje za možgansko kap oziroma krvavitev. Bolniki začnejo zdravljenje običajno na podlagi rednih meritev, obiska v referenčni ambulanti ali meritev v sklopu rednih pregledov na medicini dela.

Za spremembo življenjskega sloga se boste morali odločiti, če bodo večkratne meritve pokazale zvišan tlak. Če se težave s tlakom ne bodo zmanjšale, sledi uvedba dosmrtnega zdravljenja. "Za zdaj še ne poznamo učinkovitega ozdravljenja hipertenzije in njenih posledic. Zato je pomembno, da bolezen odkrijemo v najzgodnejšem obdobju, ko so preventivni ukrepi najučinkovitejši. Pri uvajanju zdravil ima pomembno vlogo tudi srčno-žilna ogroženost, ki jo predvidimo oziroma izračunamo ob upoštevanju drugih dejavnikov tveganja, poleg zvišanega tlaka, vendar je v večini primerov potrebno dosmrtno zdravljenje."

Krvni tlak si merite zjutraj in zvečer
Če ste si visok krvni tlak izmerili samo enkrat, to ni nevarno in nima škodljivih posledic, vendar meritev ponovite, če odstopa od običajnih vrednosti. V primeru večkratnega odstopanja vrednosti od običajne se posvetujte z zdravnikom. Krvni tlak si izmerite zjutraj, ko vstanete, in pred večerjo. Če z njim nimate težav, si ga merite zjutraj in zvečer enkrat na teden. Pol ure pred meritvijo ne uživajte kave, ne kadite ali pijte alkohola, ravno tako ne jejte. Ravno tako si tlaka ne merite takoj po naporu ali zaužitju zdravil ter bodite med meritvijo čim bolj sproščeni. Običajno je pri levičarjih krvni tlak malo višji na levi roki in pri desničarjih na desni.

V skladu z mednarodnimi smernicami je normalen krvni tlak 140/90 mmHg, medtem ko je optimalen pod 120/80 mmHg. Vzrok za povišan krvni tlak je lahko povezan tudi z dednostjo. Zvišan tlak je lahko posledica nekaterih bolezni, kot so bolezni ledvic, ščitnice, nadledvičnih žlez, sladkorne bolezni in bolezni srca. "V večini primerov pa vzroka ne najdejo, zato pravijo, da gre za esencialni tlak, ki nastane brez določenega vzroka. Pogosto gre za dednost oziroma družinski vzorec. Nastanek in razvoj hipertenzije ni v celoti pojasnjen, raziskovalci pa so najbolj naklonjeni mikrocirkulacijski teoriji njenega nastanka in razvoja, tj. spremembam v najmanjših žilah krvnega obtoka," je pojasnila Kopčavar Gučkova.

Če zvišanega krvnega tlaka ne začnete zdraviti pravočasno, se lahko pojavijo dodatni zdravstveni zapleti. Poveča se tveganje za srčno-žilne bolezni, kot je nevarnost možganske kapi in srčnega infarkta. Ob tem se lahko pojavijo tudi presnovne motnje maščob in sladkorja, strjevanja (hemostaze) in gostote (viskoznosti) krvi ter kroničnega vnetja. Hipertenzija v nekaterih primerih prizadene večje žile (ateroskleroza), srce, ledvice (nefroskleroza), lahko se pojavijo tudi spremembe na žilju očesnega ozadja, je pojasnila Kopčavar Gučkova.

Z zvišanim krvnim tlakom se soočajo že otroci in mladostniki. Nezdravemu življenjskemu slogu sledijo tudi otroci in mladostniki, predvsem z uživanjem nezdravih obrokov, pitjem sladkih in gaziranih pijač, ob tem pa so premalo telesno dejavni, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. To so med drugim tudi razlogi za čezmerno telesno težo, zvišan krvni sladkor in krvni tlak, kar vodi v razvoj kronično nenalezljivih bolezni v mladostni ali odrasli dobi ter nižjo samopodobo. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je kar 41 odstotkov kronično nenalezljivih bolezni povezanih z neustreznim prehranjevanjem, pri 38 odstotkih pa je hrana ključnega pomena za razvoj nekaterih bolezni.

Čezmeren vnos soli vpliva na zvišan krvni tlak
V vsakdanjiku zelo hitro presežemo še varno dnevno količino soli. Čezmerno uživanje slanih živil pa vodi v povišan krvni tlak in druge bolezni, kot so bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporozo, debelost in rak želodca. "Potrebe po soli (natrijevem kloridu) so odvisne od starosti in drugih okoliščin. Ekstremno potenje, bruhanje, krvavitev, diareja, nosečnost in dojenje povečajo izgubo soli iz telesa oziroma povečajo dnevne potrebe. Priporočena dnevna količina soli za zdrave odrasle je od 1,4 do 5 g, kar predstavlja že zgornjo mejo," je pojasnila Kopčavar Gučkova. Največ soli zaužijemo z uživanjem kruha (32,98 %) in mesnih izdelkov (27,13 %).

Po podatkih iz leta 2007 so vrednosti soli na 100 g v posameznih živilih naslednje: koruzni kosmiči 1,8 g, misliji 0,38 g, pekovski izdelki 1,66 g, siri 1,47 g, mesni izdelki, pršuti in klobase 3,39 g, pice in sendviči 1,36 g, ribe 3,86 g. Na NIJZ-ju so zapisali, da odrasel človek potrebuje dnevno 550 mg natrija (1,4 g soli), otroci od prvega do četrtega leta pa le 300 mg natrija dnevno (0,8 g soli).

Pijte več vode kot običajno in se izogibajte alkoholu, kavi in gaziranim pijačam
"Zaradi vročine in posledično razširjenih krvnih žil se v vročem vremenu krvni tlak podnevi lahko zniža, ponoči pa se, predvsem pri tistih, ki se zdravijo zaradi zvišanega krvnega tlaka, sistolični krvni tlak lahko nekoliko zviša. Opisana nihanja so manjša ali celo odsotna pri ljudeh, ki se ne zdravijo zaradi krvnega tlaka. Kljub temu raziskovalci opozarjajo, naj se režim jemanja zdravil tudi v poletnem času ne spreminja," je pojasnila Kopčavar Gučkova. Poleti se v mestih zrak močno segreje, zato pojdite po opravkih v hladnih urah dneva in izberite senčno stran ulice, svetuje Kopčavar Gučkova.

Telesne dejavnosti pa prestavite na zgodnje jutranje ure ali večer. Nekateri se vročini zaradi službe ne morete izogniti, zato poskrbite za dovolj tekočine, ki naj ne bo prehladna, vendar se izogibajte kavi, alkoholu in gaziranim pijačam. Poskrbite za ustrezno zaščito pred soncem in si redno merite krvni tlak, saj boste tako spoznali vpliv vročine na svoj organizem. Če si v poletnem času izmerite nižje vrednosti tlaka kot običajno, se posvetujte z osebnim zdravnikom.