Parkinsonova bolezen je najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Najvidnejši simptomi so motorični (nenadni gibi, tresenje, "zmrznjen" korak). Spremlja jo lahko več kot 40 nemotoričnih simptomov (depresija, tesnoba, otopelost, izguba voha, okusa, motnje spanja ...). Za boleznijo praviloma zbolijo ljudje po 60. letu, čeprav vsakemu desetemu odkrijejo bolezen pred njegovim 50. letom. Pri nas ima bolezen okoli 7.000 ljudi, nasploh pa se povsod po svetu njihovo število ob podaljševanju življenjske dobe hitro povečuje. Vzrok za Parkinsonovo bolezen ni znan, niti ni zdravila zanjo.

Parkinsonova bolezen se "oglaša" na različne načine že leta pred pojavom motnje gibanja. Tem znakom pravimo predmotorični klinični znaki. To so: motnja voha, zaprtost, motnja faze spanja REM (v REM fazi oseba govori, kriči, krili z rokami, brca) in depresivno razpoloženje. Motnja spanja se lahko pojavi celo 20 let pred razvojem parkinsonove bolezni in nekatere slikovne metode že v tej fazi pokažejo spremembe v možganih.

Izziv staranja prebivalstva so že prepoznali tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so to področje uvrstili v resolucijo o prihodnosti slovenskega zdravstva v prihodnjih 10 letih. Med rešitvami izpostavljajo razvoj dolgotrajne oskrbe, krepitev patronažne službe ter vzpostavitev centrov za demenco.

Potrebovali bi preglede na 3 tedne do 3 mesece, čakajo pa več kot 12 mesecev
V društvu Trepetlika, ki je lani zaznamovalo 25 let delovanja, opozarjajo, da bi bolniki s parkinsonovo boleznijo potrebovali kontrolne preglede vsakih šest do devet mesecev, v napredovali fazi bolezni celo na tri tedne do največ tri mesece, v praksi pa na kontrolni pregled čakajo tudi več kot 12 mesecev, opozarja predsednica društva Trepetlika Cvetka Pavlina Likar. V društvu so pripravili predloge, kako skrajšati čakalne dobe, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvrstil v predlog splošnega dogovora za letos, predlog splošnega dogovora pa od decembra čaka na končno besedo vlade.

Pod vprašajem je med drugim tudi financiranje programov celostne psihološke obravnave bolnikov s parkinsonovo boleznijo in njihovih svojcev.

Timska obravnava bolnikov
Sodelovanje različnih strokovnjakov, od fizioterapevta do dietetika in psihologa je pri obravnavi bolnikov s parkinsonovo boleznijo ključno, zato so na Nevrološki kliniki že pred leti oblikovali skupino strokovnjakov, ki se dobivajo enkrat tedensko in "pretresajo" različne bolnike. "Na naš tim, ki smo ga vzpostavili, sem res ponosna. S prof. Pirtoškom sva počasi, skozi leta gradila ekipo, s katero se dobimo vsak četrtek: nevrologi, medicinska sestra, fizioterapevt, delovni terapevt, psiholog in psihiater," je v lanskem intervjuju pojasnila glavna medicinska sestra na kliničnem oddelku za živčevje in specializirana sestra za obravnavo bolnikov s parkinsonovo boleznijo Lidija Ocepek.