O cepljenju proti sezonski gripi, neželenih učinkih cepiva in razlogih za cepljenje smo se pogovarjali z zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Cepljenje je priporočljivo za starejše, kronične bolnike, majhne otroke, nosečnice in ljudi z ekstremno visoko telesno težo. Nekatere skupine prebivalcev imajo večje tveganje za težji potek bolezni in pogostejše zaplete. "Razvije se lahko sekundarna bakterijska okužba, kot je bakterijska pljučnica, ki je predvsem za starejše ljudi in kronične bolnike lahko usodna. Pri kroničnih bolnikih lahko pride tudi do poslabšanja njihove osnovne bolezni. Zato je pri teh skupinah še toliko bolj pomembno, da se cepijo, ravno tako družinski člani, da ne okužijo oseb z večjim tveganjem," je pojasnila Šinkovčeva. Med rizične skupine spadajo starejši nad 65 let, kronični bolniki, nosečnice in majhni otroci od 6. meseca do 2. leta starosti ter ljudje z ekstremno visoko telesno težo.

"Raziskave, narejene v času pandemske gripe, so pokazale, da so imele osebe z močno povečano telesno težo bistveno več zapletov in težji potek bolezni v primerjavi z drugimi, zato smo med skupine z večjim tveganjem uvrstili tudi to skupino," je pojasnila Šinkovčeva.

Cepivo je učinkovito v 40 do 60 %
Po precepljenosti proti sezonski gripi se med evropskim državami Slovenija uvršča na dno lestvice. "Eden izmed razlogov za nezaupanje v cepljenje je verjetno tudi ta, da je v javnosti in na internetu veliko dezinformacij o neželenih učinkih in neučinkovitosti cepiv, še posebej na laičnih spletnih straneh in straneh, ki cepljenju nasprotujejo. To ljudi zmede, saj je včasih težko ločiti med kakovostnimi strokovnimi in nerelevantnimi laičnimi informacijami, ki lahko zvenijo prepričljivo." Poleg tega se večina bolezni, ki jih danes obvladujemo s cepljenjem, pojavlja redko oziroma se nekatere sploh ne pojavljajo več, zato se ljudje nevarnosti teh bolezni skoraj ne zavedajo več. Tudi gripe ljudje pogosto ne vzamejo za resno bolezen, čeprav se pri določenih skupinah prebivalcev lahko razvijejo resni zapleti.

Cepivo proti gripi je učinkovito v 40 do 60 %, kar niha od sezone do sezone, saj je učinkovitost odvisna tudi od tega, kako se sestava cepiva ujema z virusi, ki krožijo. Še vedno pa je 40 do 60 % ljudi s cepivom zaščitenih in ne bodo zboleli. Pri osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, je v večini primerov potek bolezni lažji in z manj zapleti.

Najpogosteje se med neželenimi učinki pojavijo rdečina, oteklina in bolečina na mestu cepljenja, pri nekaterih še povišana temperatura, slabo počutje, glavobol in bolečine v mišicah ter sklepih
"Glede na to, da cepimo zdrave ljudi, so nekateri na neželene učinke še toliko bolj pozorni. Pri cepljenju proti gripi so najpogostejši lokalni neželeni učinki, to so rdečina, oteklina in bolečina na mestu cepljenja. Nekaj ljudi ima lahko tudi splošen odziv na cepivo zaradi aktivacije imunskega sistema, to je rahlo povišana telesna temperatura, slabše počutje, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Po prijavah neželenih učinkov, ki jih spremljamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se omenjeni neželeni učinki pojavljajo najpogosteje," je povedala Šinkovčeva.

V zadnjih petih letih ni bilo prijavljenih kakšnih resnejših neželenih učinkov po cepljenju proti gripi, razen ene hujše alergijske reakcije. Sicer se resni neželeni učinki po cepljenju proti gripi pojavljajo zelo redko, npr. resna alergijska reakcija (anafilaksija) se lahko pojavi pri enem na 100.000 do 1.000.000 cepljenih. Večina neželenih učinkov je blagih, prehodnih in minejo sami od sebe, tako da je cepljenje proti gripi varno, je pojasnila Šinkovčeva.

Cepivo proti gripi vsebuje sledove jajčnih beljakovin, vendar če ima oseba blažjo alergijo na jajca, se kljub temu lahko cepi. Če so komu potrdili izredno hudo alergijo na jajca, pa je smiselno razmisliti o cepljenju oziroma se je pred njim potrebno posvetovati z zdravnikom.

Poskrbite za redno gibanje, uživanje zdravih ter polnovrednih obrokov in osebno higieno
"Najbolj učinkovita zaščita je še vedno cepljenje, seveda pa morate ob tem poskrbeti za splošno zdravje, kot je gibanje, uživanje zdrave prehrane, sadja, zelenjave, saj s tem krepite odpornost. Pomembno je pogosto umivanje rok z milom in vodo. V sezoni gripe se izogibajte zaprtih prostorov oziroma se v teh prostorih ne zadržujte dlje časa oziroma prostore čim bolj zračite, da se zmanjša koncentracija virusov." Smiselno je tudi večkrat očistiti površine, ki se jih dotika več ljudi. Pomembna je splošna higiena in ostanite doma, če zbolite.

Šinkovčeva svetuje, da zdravstvene informacije in informacije o cepljenju spremljate na spletnih straneh uradnih slovenskih ali svetovnih zdravstvenih inštitucij oziroma v strokovnih revijah. Nikakor pa ne iščite informacij na laičnih forumih in spletnih straneh, kjer te niso preverjene.

Cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah NIJZ-ja. Cena cepljenja je 14 evrov, za kronične bolnike, starejše nad 65 let, nosečnice in osebe z ekstremno visoko telesno težo pa 7 evrov. Na NIJZ-ju svetujejo, da se cepite vsako leto, saj zaščita pred gripo do naslednje sezone upade. Otroci, mlajši od devetih let, ki se cepijo prvič, morajo dobiti dva odmerka. Zaščita pred boleznijo se razvije približno po dveh tednih od cepljenja in traja več mesecev, nato postopoma upada.