Parkinsonova bolezen je degenerativna, počasi napredujoča bolezen centralnega živčnega sistema. Vzroka zanjo ne poznamo, prav tako zanjo ni zdravila. Njena ključna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov, zaradi česar se pri bolnikih med drugim pojavijo tresenje (tremor), upočasnjenost gibov, motnje ravnotežja in spanja, številni imajo težave pri komuniciranju, pojavljajo se tudi depresija, tesnobnost, bolečine in utrujenost.

Po svetu 6,3 milijona bolnikov
Običajno se bolezen pojavi po 60. letu, desetina bolnikov pa zboli še pred svojim 50. letom. Po svetu je okoli 6,3 milijona bolnikov z boleznijo, od tega 1,2 milijona v Evropi. Ker to velja za bolezen starejših, se bo ob staranju prebivalstva njihovo število še povečalo.

Ob bolniku trpijo tudi njegovi bližnji
S pojavom bolezni se močno spremeni življenje bolnika in tudi življenje njegove družine, kajti bolezen vpliva na številne vidike življenja, predvsem pa je bolnik vse močneje odvisen od pomoči drugih, so ob svetovnem dnevu parkinsonove bolezni zapisali v društvu bolnikov Trepetlika. Biti mož, žena ali partner nekomu s parkinsonovo boleznijo je psihično in čustveno zahtevno že od postavitve diagnoze dalje. V človeku, ki je prevzel vlogo skrbnika, se lahko pojavijo precej mešana čustva – zamera zaradi izgube zasebnosti in frustracije zaradi nemoči nadzirati dogajanje se lahko povezujejo z ljubeznijo do bolnika in tudi z zadovoljstvom, da mu lahko pomaga.

Kot rečeno, za bolezen zdravila ni, simptome pa lahko z različnimi zdravili in terapijami, pa tudi kirurškim zdravljenjem učinkovito nadzorujejo. Predvsem pa je ključno, da se diagnoza postavi čim prej.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) države EU-ja v povprečju več kot tretjino (35 %) vseh sredstev v zdravstvu porabijo za bolezni možganov in živčevja. Kot opozarjajo v društvu, pa Slovenija za te bolezni nameni manj kot 10 odstotkov vsakoletnega proračuna za zdravstvo.