Kot sestavni del ljudske medicine zajema znanja, prakse in veščine nabiranja, gojenja, predelave in uporabe rastlin v užitno zdravilne in kozmetične namene za domače samozdravljenje in prodajo. Zeliščarstvo je preplet tradicionalnega znanja in trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pri čemer so zeliščarji pomembni posredovalci znanja, praks in vrednot o naravi in svetu ter pomembna duhovna vez z izročilom tega starodavnega, a še živega znanja. Da "za vsako bolezen rož'ca raste", je nekoč učila že teta Pehta, marsikomu med nami pa so številne modre nasvete o zdravilnih zeliščnih čajčkih predali še skrbni babice in dedki. Tradicija zeliščarstva je pri nas od nekdaj zelo prisotna in močna, zanimanje ljudi za zdravilna zelišča pa tudi vse bolj narašča.

"Samo skloniti bi se morali k materi Zemlji in pobrati, kar nam ponuja. Dobesedno hodimo po zdravju, pa se tega niti ne zavedamo," je prepričana ena izmed naših najbolj znanih in priljubljenih zeliščaric Terezija Nikolčič z Vrhnike, ki jo gostimo v oddaji Ah, ta leta. 88-letna Terezija je prva uradna zeliščarica v Sloveniji, ki se z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, skoraj 30 let pa je na ljubljanski tržnici, vedno nasmejana in dobre volje, ljudem delila dragocene napotke, kako si z zdravilnimi zelmi lajšamo najrazličnejše zdravstvene tegobe in izboljšamo splošno počutje. "Dajte mi nekaj za prehlad, za mehur, slabo spim, imate kaj proti potenju, glavobolu, prebavnim motnjam," so bila vsakodnevna vprašanja obiskovalcev njene stojnice.

Terezija pravi, da je za taka vprašana vedno našla pravo rožico: "Hmelj je za spanje, ajda za žile, krvenka ustavlja drisko, smrdljička za neplodnost, oljka za znižanje pritiska, njivska preslica za odvajanje vode, korda benedikta za jetra in žolč, šentjanževka za pomirjanje."

Močvirski oslad, njivska preslica, korda benedikta, kraški šetraj, potrošnik, prava lakota, ptičja dresen, sporiš, jetičnik, dobra misel, trpotec, kopriva … – to je le nekaj imen zelišč, ki so v velikih rumenih vrečah na njeni stojnici dan za dnem že s svojim vonjem ljudi vabili k pomenku s Terezijo in nabavi različnih čajnih mešanic.

Ljudi s hujšimi zdravstvenimi težavami pa je Terezija vedno napotila na posvet k zdravniku, saj je prepričana, da je zeliščarstvo lahko orodje za podporo zdravju in lajšanje številnih blažjih tegob, pri resnejših zdravstvenih težavah in sploh ob jemanju različnih zdravil pa se je nujno posvetovati z zdravnikom. Prav tako je treba biti previden tudi pri uživanju posameznih zelišč, sploh pri kombinaciji različnih učinkovin, za kar je potrebno njihovo dobro poznavanje.
"Ljudje delajo pri nabiranju rastlin ogromne napake. Navadno se o zeliščih, ki jih nabirajo, ne pozanimajo dovolj in največkrat ne vedo prav zares, za kaj se uporabljajo. Treba je poznati vse učinkovine v posamezni zeli, vedeti, kako posamezno zelišče uporabljati, pripravljati, pri mešanicah je treba paziti, koliko posamezne zeli uporabiti v njej. Prepričana sem, da je v eni čajni mešanici popolnoma dovolj pet vrst zelišč, ni treba pretiravati. Zelišča, ki jih ne uporabljamo pravilno, so lahko tudi škodljiva in nekateri so celo alergični na posamezne zeli," med drugim opozarja.

Ljubezen do zelišč je v njej vzbudila že njena mama, ki je rešitev za vse zdravstvene težave našla v rožicah. Bila je tudi njena prva učiteljica, toda Terezija je hotela pridobiti še bolj poglobljeno znanje o različnih zeliščih in njihovem vplivu na naše zdravje, zato se je že leta 1980 vključila v Društvo zeliščarjev Slovenije in opravila številne strokovne tečaje in izobraževanja, ki so ji omogočili pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo in naziv prve uradne zeliščarice v Sloveniji. Znanje iz fitoterapije, botanike, tehnologije pridelave učinkovin in izdelave pripravkov iz njih je nabirala pri različnih strokovnjakih. Vsi njeni izdelki so tudi opremljeni z znakom Nosilec nesnovne kulturne dediščine, saj je bilo zeliščarstvo decembra 2022 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine. S svojo veliko ljubeznijo do rožic je "okužila" še danes že pokojnega moža in mlajšega sina, ki sta se ji pridružila na zeliščarski poti.

"Znanja nimaš nikoli preveč," je prepričana Terezija, zato je še letos poleti obiskovala nov tečaj iz fitoterapije. Njeno izjemno poglobljeno znanje, ki si ga je z veliko ljubezni in skrbi nabrala v desetletjih spoznavanja botanike in zeliščarstva, je zdaj strnila že v dve knjigi. Prvo z naslovom: Čaji dobre misli Terezije Nikolčič je začela pisati pri 78 letih. Ni se ustrašila pisanja na računalnik, čeprav ni nikoli prej delala z njim. Pogumno se je vpisala v tečaj računalništva in uspešno začela pisati svojo prvo knjigo, ki je do danes doživela že štiri ponatise. Knjiga prinaša podrobne opise za več kot sto zelišč, s katerimi si uka željni bralci lahko okrepijo svoje zdravje in preženejo marsikatero bolezen. Pred kratkim pa je izšla njena druga knjiga: Zgodbe s tržnice. V njej Terezija niza svoje več kot tridesetletne spomine na ljubljansko tržnico, na kateri je doživela marsikatero zanimivo izkušnjo in spoznala številne zanimive ljudi, med drugim pa je njeno stojnico na tržnici ob svojem obisku Slovenije obiskal tudi sedanji angleški kralj Karel, tedaj še princ. V drugem delu knjige pa je dodanih šestdeset opisov in fotografij novih zdravilnih zelišč.

O tem, da lahko naše telo z zelišči ohranjamo krepko in zdravo, je prepričana tudi zeliščarica Danica Kolarič, ki si je z možem na Sveti Ani z veliko domišljije in zavezanosti naravi ustvarila pravi zeliščni vrt z več kot 250 zdravilnimi rastlinami. Vse obiranje in sušenje zeli opravi ročno, tako kot sta to počeli že njena mama in babica. Iz zelišč pripravlja številne zdravilne čajne mešanice, tinkture, oljne izvlečke in mazila, predvsem pa zelišča, ki jih mimogrede pobere na svojem vrtu, vsak dan vključi v svoj jedilnik. Krepčilna in zdrava je lahko že okusna zeliščna juha, v katero Danica vključi bršljanasto grenkuljico, ki je odlična za dihala in med drugim deluje antibakterijsko ter pospešuje presnovo; regačico, ki razstruplja telo in slovi po največji vsebnosti vitamina C, bogata pa je tudi z magnezijem in železom; kurjo mast, ki spada med hermelike in izboljša okus juham; list česnovke, ker lahko nadomesti česen, ki je znan kot naraven antibiotik, med drugim pa pomaga tudi pri napihnjenosti, širi žile in znižuje krvni tlak; ter koprivo, ki po Daničinem mnenju najbolje čisti kri, pomaga pri vnetju sečil in odpravlja slabokrvnost. Slastna juha, polna zdravja, katere sestavine – tako divje rastoče kot gojene rastline – rastejo skoraj na vsakem vrtu! "Ne vem, kaj več bi še lahko dobila od narave. Vse, kar mi ponuja, s pridom izkoristim, da si krepim zdravje, ohranjam vitalnost in radost do življenja," pove Danica.

Tako Danica Kolarič kot Terezija Nikolčič se za svojo vitalnost zahvaljujeta tudi uživanju zelišč in pripravkov iz njih, svoje znanje pa nesebično delita z drugimi. Terezija pri 88 letih na svojem vrtu v rojstni Blatni Brezovici še vedno goji zdravilne rastline, svoje znanje pa kot predavateljica posreduje tudi slušateljem skupine Zeliščarstvo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika. "Najbolj se moji slušatelji veselijo spoznavanja in nabiranja zelišč v naravi, ki je večni vir življenja." Tudi v Daničinem zeliščnem vrtu je dobrodošel vsak, ki ga zanima zdrav način življenja, pa tudi tisti, ki bi si radi samo odpočili oči, se predali vonju in aromam njenih zdravilnih rastlin in se naužili dobrot iz njih, pripravljenih na ekološki in naraven način.