Agencija za varnost prometa (AVP) je lani anketirala 2526 anketirancev. Zastavili so jim 12 vprašanj, povezanih z oglasnimi panoji. Iz odgovorov je razvidno, da velika večina voznikov panoje med vožnjo zaznava in da jih ti motijo. Za voznike so posebej moteči dinamični in osvetljeni panoji, slaba tretjina anketirancev pa je zaradi motečih panojev že imela izkušnjo, ki je ogrožala njihovo varnost ali varnost drugega. Ugotovili so tudi, da bi kar 93 odstotkov anketirancev podprlo prepoved oglasnih panojev, je rezultate raziskave predstavil sodelavec AVP-ja Sebastijan Turk.

Predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahek je poudarila, da je stališče sektorja, da "cesta ni medij za oglaševanje". Zunaj naselij ob državnih cestah, za katere je pristojen sektor, ne dajejo dovoljenja za postavitev oglasnih panojev, v naseljih pa sektor dovoljenja za postavitev panojev oglaševalcem daje na podlagi skladnosti z občinskimi prostorskimi akti za postavitev panojev. Ti ne smejo biti postavljeni v pasu prometne signalizacije in v preglednih trikotnikih, torej tam, kjer bi ogrožali prometno varnost, je dodala.

Na avtocestah panoji ne smejo biti postavljeni v varovalnem pasu, ki obsega 40 metrov od cestišča. Panoji pa so pogosto postavljeni ob robu varovalnega pasu na območju, na katerem Dars nima pristojnosti, je povedala predstavnica Darsa Nataša Kovše. Panoji, še posebej osvetljeni, pogosto zasenčijo table s prometnimi informacijami, zato se zavzemajo za prepoved osvetljenih panojev ob avtocestah.

Prav tako pa ni nikakršnih regulacij za formalno zasnovo oglaševalskih sporočil. Panoji so namreč pogosto zasičeni z informacijami, kar je po mnenju prometnega psihologa Marka Poliča problematično, saj ljudje večinoma težimo k temu, da poskušamo sporočila razbrati v celoti. Oglasi morajo biti vpadljivi, kar pa se ravno ne sklada z zasnovo cestnega sistema, ki mora biti za voznika čim manj obremenjujoč.

Težave pri nadziranju oglasnih panojev imajo tudi na inšpektoratu za infrastrukturo, ki odstranjuje nepravilno postavljene panoje. Inšpektorat se spoprijema predvsem z množičnostjo nepravilno postavljenih panojev v območju varovalnega pasu. Potem ko panoje odstranijo, se namreč hitro pojavijo novi, je pojasnila Metka Kuhar z inšpektorata.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je pristojen za odstranjevanje panojev na kmetijskih zemljiščih, pa se srečuje tudi s primeri, v katerih je oglaševanje razdeljeno na več podjetij. Konstrukcija oglasnega panoja je tako lahko v lasti podjetja, ki ima sedež v tujini, sam oglas pa je v lasti drugega podjetja. Tako je pravni postopek za odstranitev panoja, ki že tako lahko traja do pet let, še dodatno otežen, saj podjetjem v tujini težko vročijo odločbe, je povedal inšpektor Igor Hebat.