O veliki priljubljenosti folklore med prebivalci Artič in dejstvu, da ljudem ohranjanje ljudskega izročila veliko pomeni, priča tudi številčna udeležba na nedavnem koncertu, ki so ga poimenovali Tok živleje gre naprej...

Folklorniki so odplesali splete različnih plesov in prikazali, kako se je včasih igralo in plesalo v Posavju ter drugod po Sloveniji. Fantje artiški so zapeli nekaj ljudskih pesmi, literarna skupina KUD pa je poskrbela za izvirno povezovanje prireditve v artiškem narečju.

S folkloro se v Artičah ukvarjajo že od leta 1967
Pogovarjali smo se s strokovnim vodjo folklorne skupine KUD Oton Zupančič Zdravkom Dušičem, ki nam je povedal, da so v FS predvsem domačini, saj so v Artičah kar malo zasvojeni s folkloro. Zdaj plešejo že vnuki ali otroci nekdanjih plesalcev. FS šteje približno 70 članov, v okviru osnovne šole pa pod vodstvom Vesne Bogovič delujeta mlajša in starejša otroška skupina, ki štejeta približno 50 članov. Letos je mentorstvo mladinske in odrasle skupine prevzel Gregor Tuljak, prej jo je vodil Zdravko Dušič, ki vseskozi prenaša znanje in izkušnje na mlajše. Vse skupine so med sabo povezane, si pomagajo in nastopajo skupaj ali posamezno.

V začetku delovanja folklornega društva so plesali gorenjske in belokranjske plese, priljubljeni pa so bili še jugoslovanski plesi, v okviru katerih so plesali slavonske plese. Zatem so se osredotočili na celotno Slovenijo in v repertoar vključili tudi štajerske plese, ki so jih ljudje plesali ob delu in praznikih.

V društvu so naredili več raziskav o običajih v preteklosti
Otroci so vedno posnemali odrasle pri delu, igri in zabavi, kar je prikazala otroška folklorna skupina. S pomočjo celega društva, predvsem pa pevskega zbora in v povezavi s turističnim društvom, so organizirali in naredili različne raziskave o navadah v okolici Artič. Tako so običaj "kožehanja" oziroma ličkanja koruze predstavili na različnih revijah po Sloveniji in tudi na mednarodnem festivalu v Zakopanah na Poljskem. Običaj ženitovanja pa so prikazali na 40. obletnici delovanja FS. V raziskavo so zajeli območje brežiške in krške občine. Vire so dobili pri starejših ljudeh in godcih, ki so jim povedali, kako je to potekalo včasih, in na podlagi tega naredili odrske postavitve, ki so splet enega vira plesov, pesmi in običajev. Osredotočili so se predvsem na plese, saj je pri folklornikih v ospredju ples, ne petje ali dramatizacija.

Kot je v pogovoru povedal Zdravko Dušič, se v Posavju ni ohranilo veliko običajev, saj so bili ljudje revnejši, hiše so bile majhne, družine pa so imele veliko otrok, tako da se ni veliko plesalo, zato so bili ljudje na neki način omejeni. Običaji so bolj živi v krajih, kjer so bile velike kmetije in so kmetje potrebovali pri delu pomoč. Tam se je po navadi zbrala množica ljudi, ki so se po opravljenem delu družili in veselili. Plesali so rašpljo, različne polke in morda štajeriš, vendar se ti plesi že dolgo ne plešejo več. Več informacij o šegah v Posavju dobijo na različnih seminarjih, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti po različnih krajih v Sloveniji.

Pohvalijo se lahko z rekonstrukcijo noše iz leta 1830 in postavitvijo dveh spletov brežiških plesov. "Osebni izziv je bilo raziskovanje o brežiških plesih, na kar me je privedla Stiplovškova reprodukcija dveh parov v brežiških kostumih (op. Franjo Stiplovšek, slikar in grafik, ki je bil tudi upravnik Posavskega muzeja v Brežicah). Sam sem veliko raziskoval, vendar je bilo vse kozjansko ali gorenjsko in skoraj ničesar s tega območja. V 20 letih mi je uspelo prepričati strokovnjake, predvsem dr. Marijo Makarovič, da smo naredili rekonstrukcijo brežiške noše iz leta 1830. Samo šest društev v Sloveniji ima tako staro obdobje pokrito s kostumi. Etnomuzikologa Mirka Ramovša pa smo prosili za zapise iz teh krajev, ki so nastali v času Marije Terezije, o tem, kaj ljudje delajo po vaseh, kako živijo, kaj pojejo in plešejo. Mirko Ramovš je nato sestavil postavitve plesov. Takrat še ni bilo harmonike, zato smo morali poiskati godce in glasbo, na katero smo plesali. To so bila godala, in sicer viole, violine ter kontrabas. S to postavitvijo smo se predstavili ob 40. obletnici delovanja FS pred šestimi leti. Lani nam je Ramovš naredil še en splet brežiških plesov – Plesi kmečkega bala, ki jih bomo na tokratnem koncertu plesali drugič (op. pogovarjali smo se 29. 3. 2014). To je nadaljevanje brežiškega plesa Po jurjevem, ki smo ga postavili pred šestimi leti," je povedal Dušič.

Poleg godal in klavirske ter diatonične harmonike so značilna glasbila na nastopih še klarinet, ponekod tudi bobni, bariton in kontrabas. Pred nekaj leti so si v FS Artiče priskrbeli že izumrli instrument oprekelj, ki ga vključijo v brežiške plese. Profesor glasbe Robi Fuks se ga je naučil igrati in spremlja skupino na nastopih. Veliko nastopajo po Sloveniji in Evropi, saj so bili že na Poljskem, Hrvaškem, v Franciji, Italiji, na Škotskem, Češkem, letos pa gredo še v Italijo. Že deseto leto organizirajo Mednarodni festival Slofolk, na katerega po navadi povabijo tudi skupine iz tujine.

Dušič se je že v osnovni šoli srečal s folkloro in začel plesati leta 1978, osem let pozneje pa je prevzel tudi vodstvo mladinske skupine. O razlogih za dolgoletno sodelovanje s FS pravi: "Vedno sta me zanimala ljudsko petje in glasba, ki te kar potegne. Veliko mi pomeni tudi druženje. Sicer je ogromno dela in včasih tudi slabe volje, vendar nastopi, gostovanja, srečanja z drugimi skupinami ter udeležba na seminarjih to odtehtajo. Spoznaš veliko ljudi in skoraj po celi Sloveniji imaš prijatelje, s katerimi se srečuješ vsako leto. In to človeka vleče naprej. Vsako leto gremo na kakšen festival, in če se znaš dobro organizirati, je lahko to tudi posebna oblika dopusta v okviru folklorne dejavnosti."

Ljudski pevci Fantje artiški skupaj prepevajo že od leta 1995
Kot gostje so na koncertu FS iz Artič zapeli tudi Fantje artiški, mi pa smo se pogovarjali s predsednikom zbora Ivanom Halerjem. Leta 1963 je začel v Artičah delovati moški pevski zbor, ki se mu je tri leta pozneje pridružil tudi Haler. Po vajah v zboru so se tudi zasebno družili in postali prijatelji. Še posebej ob rojstnih dnevih članov zbora so radi posedeli v šoli in kakšno rekli ter poleg zborovskih peli domače ljudske pesmi, ki so se jih naučili od prednikov, da niso šle v pozabo. Iz zbora so se nato združili v ljudske pevce pod imenom Fantje artiški, ki od leta 1995 pojejo kot sekcija pri kulturnem društvu.

Haler je povedal: "Trenutno nas je v skupini osem in smo že kar v letih, povprečna starost je nekaj čez sedemdeset let. Najstarejši je v 83. letu, najmlajši jih ima pa nekaj čez 60. Če bodo ti ostali, se bo ljudsko petje še naprej ohranjalo, mlade pa težko dobimo. K sreči se jih je pri FS nekaj odločilo, da bodo peli tudi ljudske pesmi, in mogoče bo to nadaljevanje našega petja."

Pojejo izrecno ljudske pesmi in veliko nastopajo po vsej Sloveniji. Udeležili so se že več regijskih srečanj, štirikrat so bili tudi na državnem srečanju ljudskih pevcev in se z veseljem odzovejo vabilom na različne nastope.

"Pojemo izključno naše pesmi, ki so se pele v našem okolišu, in to je kakšnih 50 pesmi. Eden zna bolj ene, drug druge, potem pa uskladimo. Smo iz okolice Artič, prav iz Artič sem samo še jaz. Drugi so iz sosednjih vasi in pojejo v vsaki vasi malo drugače - ali so besedila drugačna ali naglas, to potem na vajah usklajujemo in izpopolnjujemo. Pred nastopi jih imamo vsak teden po eno uro, da malo obnovimo. Včasih kaj dodamo, saj ponekod pojejo kakšno kitico več. Pri Glasbenonarodopisnem inštitutu v Ljubljani smo posneli tudi kaseto in zgoščenko. Pojemo samo ljudske pesmi, medtem ko se hočejo nekateri že profesionalno ukvarjati s tem, zato malo dodajo in zapojejo na zborovski način. Mi se pa trudimo, da to obdržimo tako, kot se je res pelo včasih, brez olepšav," nam pojasni vodja ljudskih pevcev Haler, ki poje že 48. leto in pravi, da mora imeti človek veselje do petja, in šaljivo doda, da tudi malo posluha. "Od vsega začetka sem predsednik skupine, saj vodim in začnem. To mi predstavlja tudi zabavo in druženje, v skupini se zelo dobro razumemo, pa malo se odmakneš od hiše, da nisi kar naprej doma. Čez dan je delo, zvečer se pa še vedno najde čas."

Za vsemi nastopi stoji veliko vaj in priprav ter predanih mentorjev in članov društva, ki se trudijo čim bolj ohraniti kulturno dediščino, kar jim odlično uspeva. Brez veselja do petja, plesa in dela z ljudmi ne gre, sta nam zatrdila oba sogovornika, saj gre za to ogromno časa in energije.