Uporaba spleta je priročna in udobna, vendar je žal privlačen tudi za kriminalce.

Na SI-CERT-u, nacionalnem centru za kibernetsko varnost, vsako leto obravnavajo okoli tri tisoč spletnih prevar, teh pa je iz leta v leto več. In čeprav smo prepričani, da smo na spletu varni, če imamo dobro strojno in programsko opremo ter najnovejši protivirusni program, to za varno uporabo še zdaleč ni dovolj. Tam namreč prežijo pretkani kriminalci, ki sledijo našemu početju na spletu in nam nastavljajo tako rekoč personalizirane vabe.

Med starejšimi prevladujejo ljubezenske prevare, ki se največkrat zgodijo v spletnih klepetalnicah družbenih omrežij. Prevarant po navadi dolgo vzdržuje stike, si pridobi žrtvino zaupanje, jo pripravi do tega, da z njim deli svojo zasebnost in se naveže nanj. Takrat po navadi prosi, da mu žrtev pošlje denar. V nekaterih primerih pa nepridipravi žrtev napeljejo, da jim pošlje intimne fotografije in posnetke, s katerimi jo potem izsiljujejo.

Če ste navezali stik s kom, ki ustreza zgornjemu opisu, ga takoj prekinite. Če ste osebi že nakazali denar, zadevo prijavite policiji. Žal pa so ti goljufi skorajda neizsledljivi, saj po navadi uporabljajo lažne fotografije in imena.

Jasmina Mesić, koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, poudarja, da naj vas ne bo sram, če ste bili zavedeni, in prevaro prijavite. Poudarja tudi, da se taka prevara lahko zgodi komur koli. Te vrste kriminalci so izjemni poznavalci psihologije, zato znajo žrtev zavesti. Če z vami na družbenem omrežju vzpostavi stik neznana oseba, v spletnem brskalniku poiščite fotografijo z njenega profila in preverite, ali se ob fotografiji pojavlja ime, ki vam ga je oseba navedla. Preverite tudi, ali ni bila fotografija morda že uporabljena pri kakšni drugi ljubezenski prevari. Če tega ne znate narediti sami, prosite koga, da vam pomaga.

Ne nasedajte lažnim fotografijam

Lažne fotografije oziroma s spleta ukradene fotografije znanih oseb goljufi uporabljajo tudi za prodajo sumljivih izdelkov. V Sloveniji se v zadnjem času pojavljajo taki oglasi za zdravila in sredstva za hujšanje. V teh primerih sicer ne gre za lažno spletno trgovino, saj po nakupu kupec izdelek tudi dobi, a gre vseeno za izdelke, ki so precenjeni in sploh niso zdravila. Pri spletnih trgovinah je najbolje preveriti, kdaj so bile ustanovljene. To najlažje naredite tako, da v spletni brskalnik vpišete: whoisdomaintools.com in v vrstico, ki se vam prikaže, vpišete ime spletne strani. Če je bila domena registrirana pred kratkim in v kateri izmed držav tretjega sveta, vam nakupovanje in vnašanje katerih koli podatkov odsvetujemo. Sicer pa tudi na spletu velja pravilo iz resničnega življenja: če je stvar zelo poceni in tudi veliko cenejša od primerljivih izdelkov, najbrž ne gre za kakovosten izdelek.

Na videz enake uradnim stranem, a so lažne

Pogoste so tudi prevare s tako imenovanimi phishing stranmi. To so spletne strani, ki so po videzu popolnoma enake uradnim spletnim stranem. V zadnje pol leta so na SI-CERT-u obravnavali prijave lažnih strani vseh večjih dostavljavcev pošte, tudi Pošte Slovenije, večine bank in celo Davčne uprave Republike Slovenije. Zato za vsako spletno stran v orodni vrstici preverite, ali je ime spletne strani pravo. To najlažje storite tako, da v brskalniku odprete uradno spletno stran in preverite zapisa v obeh orodnih vrsticah. Če ste našli lažno spletno stran, jo prijavite SI-CERT-u in o tem obvestite tudi lastnika spletne strani, ki je bila ponarejena.
Vedno pa velja pravilo, da ne vpisujete nobenih podatkov, preden ne preverite, ali gre za pravo spletno stran.

V pomoč vam bo tudi redno pregledovanje spletne strani varninainternetu.si, na kateri boste našli opise več kot petsto najpogostejših in aktualnih spletnih prevar ter nasvete, kako ravnati, da ne postanete žrtev spletnih kriminalcev.

Jasmina Mesić poudarja, da ne glede na računalniške veščine na spletu ni varen nihče in da obstaja vaba za skorajda vsakega spletnega uporabnika. Pogosta je tudi kombinacija napadov na računalnik, po telefonu in pametnem telefonu ter SMS-sporočilih. Kljub temu pa ni treba, da se uporabi spletnih storitev odrečemo.

Pred spletnimi kriminalci bomo varni, če bomo previdni, če se ne bomo prestrašili in si bomo kljub grožnjam, da nam bo nekaj propadlo, da nas bodo prijavili policiji ali bomo morali plačati kazen, vzeli čas ter preverili, ali ne gre morda za poskus goljufije. Če po preverjanju še vedno nismo prepričani o verodostojnosti elektronske pošte, spletne strani, SMS-sporočila, poiščimo pomoč in vprašajmo koga od bližnjih ali pa kar takoj preverimo pri podjetju, na policiji, banki, davčni upravi, ali so res pošiljali kakšna obvestila.

Preden komur koli na spletu zaupate svoje podatke, se vprašajte, ali bi jih delili z neznancem v resničnem svetu. Če ste podatke že vpisali, pa o tem obvestite policijo in SI-CERT, nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.

Sicer pa goljufi in tatovi na vas prežijo tudi v resničnem svetu. Najpogosteje se zlasti starejšim, ki živijo sami, predstavljajo kot popisovalci števcev elektrodistribucijskih podjetij ali vzdrževalci telekomunikacijskih sistemov. Vsak, ki pride k vam, se mora identificirati z izkaznico, pri sebi pa mora imeti tudi delovni nalog z vašim imenom in naslovom. Sicer pa so nas na elektrodistribucijskih podjetjih opozorili, da ima veliko odjemalcev daljinsko vodene števce, kar pomeni, da fizično popisovanje ni več potrebno, zato preverite, kateri števec imate. Če imate še vedno stari števec, pa je dobro vedeti, da lahko popisovalec vstopi samo v tisti del stanovanjskega poslopja, kjer je števec, in nikamor drugam.