Legendarni alpinistki sta bili na podelitvi priznanj za vrhunske dosežke v alpinizmu, ki jih je v sredo podelila Planinska zveza Slovenije, deležni stoječih ovacij in marsikomu se je ob pogledu nanju orosilo oko. "Mladi imajo res veliko več možnosti, kot smo jih imeli mi, imajo možnost potovati, možnost dobre prehrane, imajo družbo. Mislim, da bo lahko mladina spoznala in cenila to dejavnost (op. alpinizem), ki ni samo dejavnost, ampak vez svojega življenja," je ob sprejemu dejala dobro razpoložena 91-letna Danica.

"Ne bi z velikimi besedami hodila sem. Hvala lepa," pa je bila kratka in jedrnata Staza Černič, ki je bila s svojimi solo vzponi v francoskih Alpah po vojni sploh prva ženska v naši nekdanji skupni državi, ki je v teh delih Evrope lahko plezala. Ko je sama prišla na vrh Mont Blanca, ji nihče od moških kolegov tam ni verjel, da je prišla sama.

Članica PD Ljubljana-Matica je svoje največje uspehe dosegla sama, v samostojnih vzponih zunaj naše nekdanje države, kar je bilo takrat velika izjema. Tja jo je povabila skupina francoskih skavtov, med katerimi so bili tudi alpinisti, ki so bili pred tem na izmenjavi pri nas. Po naših gorah jih je v imenu Planinske zveze Slovenije vodila Staza in nanje v Triglavski severni steni leta 1951 naredila tako močan vtis, da so jo povabili v Francijo. Tudi tam je nadaljevala v svojem slogu ‒ leta 1953 se je v samostojnem vzponu povzpela na Aiguille Du Moine (3412 m), Aiguille d'Argentière (3901 m) in Mont Blanc (4807 m), je zapisano na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Najbolj jo je, po njenih besedah, zaznamoval epski vzpon v severozahodni steni Zahodne Ailefroide, najmogočnejše stene v vsem masivu. Staza je bila edina ženska v eni od treh navez in imela je najslabšo, celo pomanjkljivo opremo. Skupaj z drugimi ji je uspelo preplezati steno skoraj do roba, potem pa jih je nenadno poslabšanje vremena za tri dni in tri noči ujelo v led. Velika reševalna akcija, ki je sledila, je odmevala po vsej Franciji.

Prva ženska po Pavli Jesih v Čopovem stebru
91-letna Danica Blažina (rojena Pajer) je prvo prvenstveno smer preplezala, še preden se je udeležila plezalnega tečaja za ženske v Vratih leta 1949. V naslednjih šestih letih je nanizala še 10 prvenstvenih smeri, celo vrsto izjemno težkih plezalnih vzponov; bila je prva ženska po Pavli Jesih v Čopovem stebru.

Da je članica takratnega AO univerze izjemna plezalka, je bilo kmalu jasno tudi mladim alpinistom povojne generacije, s katerimi je začela plezati brez predhodnih izkušenj stara komaj 20 let. Leta 1949 je nase opozorila kar s tremi prvenstvenimi vzponi v družbi prav tako izjemnega plezalca njene generacije, prijatelja Rada Kočevarja. Tudi na vajah na Malem Triglavu, balvanu pred Aljaževim domom, je inštruktorjem dokazala, da zmore preplezati najtežja mesta. Ko je bilo tečaja konec, je Danica z Radom Kočevarjem ostala v Vratih in najprej preplezala Skalaško smer z Ladjo, nato pa prihodnji dan še Bavarsko smer. Leta 1950, samo leto pozneje, je bila po Pavli Jesih prva ženska, ki je preplezala Čopov steber. V Čopovem stebru jo je na vrv privezal Sandi Blažina, eden izmed naših najboljših povojnih alpinistov. In ta vrv se ni razvezala nikoli več.

Kot je v obrazložitvi dejal Jure K. Čokl, sta Staza Černič in Danica Blažina dve strani istega kovanca. Različni, a hkrati del celote ... Ne, v resnici ne gre za kovanec. Gre za zlatnik, ki ga je vredno hraniti na vidnem mestu za zmeraj.

Drugi nagrajenci
PZS je priznanje za najboljša športna plezalca podelil Janji Garnbret in Jerneju Kruderju, Marija Jeglič je postala najalpinistka, Aleš Česen in Luka Stražar najuspešnejša alpinista. V lednem plezanju sta nagradi prejela Maja Šuštar in Jaka Hrast, najuspešnejši turni smučar leta je postal Luka Kovačič.