Že pretekli petek je bilo v domu osrednje praznovanje jubilejev, ki ga je Mraz potem dopolnil v nedeljo, ko je bil njegov rojstni dan. Oba dobro razpoložena sta prejemala čestitke od svojih družinskih članov, sostanovalcev in sodelavcev doma ter drugih. Za prav posebno doživetje pa so poskrbele ljudske pevke iz Ljubljane, članice skupne Cintare.

Rudi Mraz se je rodil v Šentlenartu v Brežicah, potem pa obiskoval novomeško gimnazijo. Po končanem 7. razredu je šolanje nadaljeval v Beogradu, kjer je obiskoval železničarsko šolo. Tam se je leta 1941 udeležil tudi množičnih demonstracij, leto dni pozneje pa se je pridružil partizanom. Krute razmere pa so prinesle tudi svetlo in ključno prelomnico v njegovem življenju: tam je spoznal Gabrijelo, ki je bila doma iz Starega trga pri Ložu. Tri leta po koncu morije sta se poročila in si v Novem mestu ustvarila družino.

Zelo aktiven je bil na številnih področjih: vseskozi je delal na železnici, v prostem času pa je veliko energije namenjal kulturi in športu. Bil je navdušen pevec in je pel v več zborih, dolga leta je bil predsednik moškega pevskega zbora Dušana Jereba in pridno beležil dogajanje v zboru. Danes je še edini živeči član zbora. Pesem je še vedno njegova zvesta sopotnica, saj pravi, da gre s pesmijo vse lažje. Tudi med mojim obiskom je zapel nekaj starih pesmih in me zelo ganil. Še bolj pa me je presenetilo, da bere časopis brez očal. Vidite kot jastreb, sem se zasmejala in bil je zelo ponosen.

Poročil je več tisoč parov
Imel pa je še eno zanimivo in zelo prijetno opravilo: leta 1967 je začel poročati, in to počel potem 17 let. V zakon je pospremil več tisoč parov, saj so bili to časi, ko se je poročalo veliko več ljudi kot danes. Bil je tudi aktiven ribič, in kot je povedal, se je žena pogosto jezila, ker je bil zaradi vseh obveznosti veliko zdoma. Zelo zamudno opravilo, ki pa ga je počel z velikim navdušenjem, pa je bilo pisanje različnih diplom in priznanj. Imel je namreč zelo lepo pisavo, zato so ga od blizu in daleč prosili za različne zapise.

Rudi Mraz je vse do letošnje pomladi živel sam, ob pomoči socialnih oskrbovalk je skrbel za svoje gospodinjstvo, pomagala pa sta mu tudi sin Rudi Mraz in hčerka Špela Karba. Potem pa je padel in četudi ni dobil poškodb, je uvidel, da bo mogoče bolje, da se preseli v dom za upokojence. Najprej se je preselil v metliški dom za upokojence, pred nekaj meseci pa v novomeškega. Kot je dejal, se kljub častitljivi starosti počuti odlično, še vedno kdaj tudi zapoje. Zgodilo se je veliko lepih in tudi manj lepih stvari, a tiste prve si človek zapomni, druge pa pozabi. In njegov spomin je res izjemen, brez težav se do najmanjše podrobnosti spominja dogodkov izpred 80 in več let, kot bi se zgodili včeraj.

Okrogli jubilej je, kot se spodobi, praznoval več dni, v domu, v krogu svoje družine, sprejel pa ga je tudi novomeški župan Gregor Macedoni.

Še na mnoga leta!