Blejske Vezenine, nekdaj uveljavljeno tekstilno podjetje za izdelovanje čipk, bi letos praznovale 100-letnico. A zlom tekstilne industrije je z likvidacijo pred dvajsetimi leti ugasnil Vezenine, ki so v najboljših časih zaposlovale 750 delavcev.

Zgodbe nekdanjih zaposlenih v blejskih Vezeninah so več mesecev zbirali člani študijskega krožka na Ljudski univerzi Radovljica. Povezale so nekdanje zaposlene, mlajše generacije in lokalne poznavalce v skupnih prizadevanjih za ohranitev spomina na tovarno. "Kako so v tovarni delali, živeli, kaj so počeli, kakšne imajo spomine. Res so se lepo odzvali, prinesli so tudi fotografije in z nami delili zelo osebne zgodbe," je povedala direktorica Ljudske univerze Radovljica Mateja Rozman Amon.

Zgodbe iz Vezenine so plod večmesečnega dela in ustvarjanja, delo pa, kot zdaj kaže, še ni končano. "Se še odzivajo, so še vedno pripravljeni napisati zgodbe, tako da bomo mogoče nekako celo nadaljevali," je še povedala Mateja Rozman Amon.

Vezenine so bile močno vpete v lokalno okolje, v podjetju je bilo zaposlenih tudi več generacij, našteva nekdanja zaposlena. "V Vezeninah je delala moja mama, ko smo se rodili trije otroci, je ostala doma. No, potem sem pa jaz prišla v Vezenine, ker sem delala v kolektivu, kjer smo bili kot ena družina, v Vezeninah je bilo tako," je povedala ena od zaposlenih.

Nekdanji delavec v barvarni, ki je bil v Vezeninah tudi ob likvidaciji, pa se spominja: "Od leta 1979 do konca, bilo je težko, tovarna je bila tu narejena, zaposleni so bili iz okolice, težko je bilo."

Takrat uspešne Vezenine pa je od leta 1974 do 1979 vodil direktor Viljem Tomat. "750 ljudi je bilo, poleg blejskega obrata smo imeli obrate še v Ilirski Bistrici, Vipavi in Kočevju, povsod je bilo po približno 100 ljudi. Zelo pridni delavci in kreatorji, ki so bili vrhunski, tako da smo na jugoslovanskih sejmih vedno dobivali košute, zmaje in podobne nagrade."

Blejske čipke in vezenine pa so še danes pomemben del kulturne dediščine, ki v prenekaterih domovih ohranja odtis tistega časa.