Igralka, režiserka, producentka in scenaristka ima za sabo zelo pestro kariero. Prvič je nase opozorila v vlogi Kay Adams-Corleone v Botru leta 1972, v zvezdniški srenji pa se je utrdila predvsem s sodelovanjem z Woodyjem Allenom. Prvič sta sodelovala leta 1972 pri filmu Zaigraj še enkrat, Sam, se tudi romantično zapletla, potem pa do leta 1993 posnela še osem uspešnih filmov, ki je igralko utrdil kot eno najprepričljivejših komičnih igralk.

Četrti med njimi, Annie Hall, je Keatonovi prinesel tudi oskarja za glavno žensko vlogo. Vlogo Annie je Allen napisal posebej zanjo. Mnogi so jo spraševali, ali je taka, kot je v filmu, tudi v resničnem življenju. Allen je to okrepil z izjavo: "Keatonova v resničnem življenju verjame v Boga. Prav tako verjame, da radio deluje, ker v njem živijo majhni možički."

Uspešna kariera, ki traja že desetletja
Pozneje je bila še trikrat nominirana za prestižni kipec, za vlogo v filmih Reds leta 1981, Marvinova soba (1996) in Ljubezen je luštna stvar (2003). V zadnjih letih smo jo lahko na velikih platnih gledali tudi v filmih Jutranje veselje (2010), kjer jo je ob živce spravljal Harrison Ford, leta 2013 pa se je z Robertom De Nirom v Veliki poroki pretvarjala, da sta še vedno srečno poročeni par. Skupno so njeni filmi samo v ZDA v blagajno prinesli več kot milijardo dolarjev.

Vsi njeni moški
Ves čas pa mediji budno spremljajo tudi njeno zasebno življenje. Po Allenu se je zapletla z velikim hollywoodskim ženskarjem Warrenom Beattyjem in pozneje tudi z Alom Pacinom, ki se ji je zdel "najzabavnejši moški na svetu. Zame je to najlepši obraz. Warren je bil čudovit, zelo čeden, toda Alov obraz je, uf! Ubijalski obraz," je polaskala dolgoletnemu ljubimcu.

Poleg igralske kariere se je poskusila tudi kot scenaristka, režiserka, fotografinja, zelo rada pa stopi tudi pred mikrofon in zapoje. Leta 1987 je posnela tudi dokumentarni film Nebesa. Še vedno je poklicno zelo aktivna, kritiki pa so do njene izbire vlog v zadnjih letih zelo negativni. Leta 2014 je zaigrala ob boku Michaela Douglasa v kritiško zelo negativno ocenjenem filmu And So It Goes ter v filmu 5 Flights Up.

Kljub razmerjem z najbolj zaželenimi moškimi pa se ni nikoli sprehodila do oltarja. Leta 1996 je posvojila hčerko Dexter, pet let pozneje pa sina Duka. "Materinstvo me je popolnoma spremenilo. To je najbolj vznesena izkušnja, kar sem jih doživela." Leta 2001 je spregovorila o tem, kako se počuti kot samska 50-letnica: "Ne razmišljam, da bi bilo moje življenje manj vredno, ker nisem poročena. Ta stari mit je za v smeti."