V glasbene vode so jo že zelo zgodaj popeljali starši, ki so se ukvarjali z glasbo. Že v otroštvu je začela nastopati in bila uspešna že v Londonu, ravno tako so bili zelo obetajoči začetki v ZDA, kamor se je preselila. V več filmih je sodelovala tudi z možem Blakom Edwardsom, s katerim sta bila skupaj vse do leta 2010, ko je preminil. V zadnjih letih smo jo lahko slišali v animiranih filmih, ko je posodila glas risanim likom. Zadnja leta se posveča pisanju knjig za otroke, pred leti pa je izdala tudi avtobiografijo.
Na odru že pri desetih
Julie Andrews je preživela otroštvo v revni četrti Londona, saj so na začetku težko shajali.
Kmalu po ločitvi se je od očeta preselila k mami in očimu, ki je bil alkoholik in vzkipljiv. Ko
se je finančno stanje družine izboljšalo, so se preselili v varnejšo sosesko. Starši so ji omogočili ure petja in pri desetih je z njima začela nastopati. Z očimom sta pela, medtem ko
je mama igrala na klavir. Debitirala je v londonskem gledališču Hippodrome z arijo Je suis Titania iz opere Mignon opernega skladatelja Ambroisa Thomasa.
Pri 13 letih je bila najmlajša pevka, ki je nastopala v gledališču Palladium v Londonu. Zatem
se je preizkusila tudi na radiu in televiziji, kjer so delali tudi njeni starši. Pred selitvijo v ZDA je odigrala še dve uspešni vlogi v predstavi Aladdin in glavno vlogo v Pepelki.
Na Broadwayu je uspešno odigrala v prvencu The Boy Friend (1954) in zatem v My Fair Lady (1956) kot Eliza Doolittle. Potegovala se je tudi za vlogo v filmski različici, ki jo je na koncu dobila Audrey Hepburn, saj je bila v tistem času že znano ime v filmski produkciji.

Uspehi so se vrstili in s talentom si je utirala pot do bleščeče kariere, saj si je Pepelko na Broadwayu ogledalo 107 milijonov gledalcev. Od leta 1958 do 1962 je gostovala v različnih televizijskih zabavnih oddajah na CBS-ju in NBC-ju.
Za kratek čas se je vrnila z možem Tonyjem Waltonom v Veliko Britanijo in se po rojstvu hčere znova preselila v ZDA. Disney jo je povabil k sodelovanju v glasbenem filmu Mary
Poppins (1964), kjer je odigrala vlogo varuške. To je bil eden izmed najuspešnejših Disneyjevih filmov vse do leta 2006, saj je prejel številne nagrade (pet oskarjev, zlati globus, nagrado BAFTA idr.) in nominacije. Amerikanizacija Emily je bil njen drugi in menda najljubši film, v katerem je igrala ob Jamesu Garnerju in bila nominirana za nagrado BAFTA za glavno vlogo.
Leta 1965 pa je prišel na filmska platna muzikal Moje pesmi, moje sanje, ki je najbolj gledan film prejšnjega stoletja in priljubljen še zdaj. Za vlogo Marie Von Trapp je prejela drugi zlati globus. Letos mineva 50 let, odkar je bil posnet, zato so ga predvajali v številnih dvoranah po ZDA. Lady Gaga pa je naslovno pesem odpela tudi na letošnji podelitvi oskarjev in deset dni predtem poklicala tudi Julie, če se strinja z njenim nastopom.
Veliko slave je požela tudi komedija Thoroughly Modern Millie in triler Raztrgana zavesa, v katerem je zaigrala s Paulom Newmanom. V biografski komediji Star! je upodobila igralko Gertrude Lawrence, dramo Darling Lili pa je snemala skupaj z možem Blakom Edwarsom, ki je bil režiser. Gostovala v različnih televizijskih oddajah, med drugim tudi v seriji The Muppet Show (1977). Z Jamesom Garnerjem je igrala v muzikalu Victor Victoria, nekaj let zatem so uprizorili še gledališko igro. Za izvedbo predstave je bila nominirana za nagrado tony le ona, zato jo je zavrnila, saj je menila, da si jo zasluži celotna ekipa. Medtem je
posnela še nekaj filmov, in sicer That's Life, Putting It Together idr.
Leta 1997 so se pojavile težave z glasilkami, zato je morala na operacijo. Čeprav se je trudila več let, da bi se ji glas znova povrnil, se je na koncu morala sprijazniti, da se to ne bo zgodilo. Kljub temu ni ostala brez dela, saj je igrala v gledališču in televizijskih filmih ter sodelovala v različnih oddajah.
Leta 2001 igra z Anne Hathaway v družinski komediji Princeskin dnevnik, in sicer v prvem in drugem delu s podnaslovom Kraljevska zaroka, v katerem je Julie prvič po operaciji glasilk tudi zapela. Dve leti pozneje se je preizkusila še kot režiserka muzikala The Boy Friend, v katerem je igrala na začetku kariere v ZDA. Glas je posodila tudi kraljici Lillian v drugem, tretjem in četrtem delu animiranega filma Shrek in Marleni v animirani družinski pustolovščini Jaz, baraba. Leta 2006 je prejela nagrado za življenjsko delo na televiziji in njene poklicne dosežke ter nagrado Disney Legend.
Piše tudi knjige za otroke, nekaj jih je napisala skupaj s hčerko Emmo Walton Hamilton iz prvega zakona. Leta 2008 je izdala avtobiografijo, ki opisuje njeno življenje po prihodu v Hollywood in je ena izmed najbolj prodajanih knjig v ZDA.