Sladkorna bolezen velja za pandemično. Število bolnikov nenehno raste. Po podatkih Mednarodne zveze za sladkorno bolezen vsako leto odkrijejo več 10 milijonov novih primerov bolezni. Na svetu je ta trenutek več kot 530 milijonov bolnikov. Vsakih pet sekund nekdo z diabetesom tudi umre. V letu 2021 je zaradi sladkorne bolezni tako umrlo kar 6,7 milijona ljudi. To je več, kot jih je kadar koli umrlo zaradi covida-19.

Napovedi za prihodnost kažejo, da bo do leta 2030 na svetu več kot 640 milijonov bolnikov, do leta 2045 pa kar 783 milijonov. Zdravstveni stroški, povezani z obvladovanjem bolezni, pa naj bi narasli na več kot 690 milijard na leto.

V Sloveniji ima sladkorno bolezen približno 200.000 ljudi. Do leta 2030 naj bi zbolelo skoraj 9 odstotkov celotne populacije. Strokovnjaki ocenjujejo tudi, da je približno 20 odstotkov bolezni neodkrite.
Pri Gojmirju Lešnjaku - Gojcu so bolezen odkrili po naključju, vendar pravi, da ga diagnoza ni prestrašila: "Sem pa videl, da sem enostavno prišel v tista leta, ko je treba malo bolj resno razmišljati o tem, kaj zaužijem."

Sladkorna bolezen je presnovna motnja, ki jo označuje prevelika koncentracija glukoze v krvi. Mejna vrednost za postavitev diagnoze je 7 mmol/l krvnega sladkorja na tešče oziroma 11,1 mmol/l kadar koli čez dan. Celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali pa telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito izrabljati. Presežek glukoze v telesu povzroča značilne znake sladkorne bolezni, kot so pogosto odvajanje vode, pretirana žeja, čezmerna lakota, nepričakovana izguba teže, povečana utrujenost, razdražljivost, zamegljen vid, lahko tudi nezavest.

Poznamo dva tipa bolezni. Tip 1 se pojavi, ko posameznikov lastni imunski sistem uniči celice, ki izdelujejo inzulin. Ta tip se lahko pojavi že v najzgodnejšem otroštvu. Sladkorna bolezen tipa 2, ki se lahko začne neopazno razvijati že v zgodnjem srednjem življenjskem obdobju oziroma še pogosteje v starosti, zajema od 85 do 95 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni. Posebna oblika sladkorne bolezni je tista med nosečnostjo oziroma gestacijski diabetes, ki največkrat izzveni po porodu.

Bolezen ni ozdravljiva. Tip 1 se lahko obvladuje le z rednim nadomeščanjem inzulina z injekcijami oziroma z inzulinsko črpalko. Tip 2 pa je mogoče obvladovati z zdravim življenjskim slogom: primerno prehrano in rednim gibanjem.

Tudi igralec Gojmir Lešnjak - Gojc je moral spremeniti svoj življenjski slog. Odpovedal se je sladkorju in beli moki, omejil mastno in slano prehrano, vsak dan prehodi vsaj pet kilometrov: "Včasih se je treba tudi malo pregrešiti, ampak seveda s pametjo."

Še bolj po pameti pa naj bi ravnali starejši bolniki s sladkorno boleznijo, ki so najranljivejša skupina bolnikov. Sladkorna bolezen ima pri starih ljudeh drugačne patofiziološke mehanizme in pogosto tudi druge vzroke. Simptomi visokega krvnega sladkorja so pri starih ljudeh manj izraženi. S starostjo oslabi sposobnost ustreznega fiziološkega in psihofizičnega reagiranja na nizek krvni sladkor. Ena od značilnih "stranskih učinkov" bolezni v starosti je t. i. krhkost. Starejši bolniki s sladkorno boleznijo imajo tudi krajše pričakovano preživetje in praviloma več sočasnih bolezni. Ogroženost za geriatrične sindrome in neželene učinke zdravljenja je med njimi bistveno večja kot pri vrstnikih brez sladkorne bolezni.