Ustvarjalci serije The Tudors so vlogo Henrika VIII. zaupali igralcu Jonathanu Rhysu Meyersu. Foto:
Ustvarjalci serije The Tudors so vlogo Henrika VIII. zaupali igralcu Jonathanu Rhysu Meyersu. Foto:
The Tudors
Igralska zasedba Tudorjev: Jonathan Rhys Meyers (Hernik VIII.), Henry Cavill (Charles Brandon), Natalie Dormer (Ana Boleyn). V spodnji vrsti od leve proti desni: James Frain (Thomas Cromwell), Maria Doyle Kennedy (Katarina Aragonska) in Jeremy Northam (Thomas More).
Charles Brandon
Charles Brandon, suffolški vojvoda in Henrikov najbližji prijatelj se je na skrivaj poročil s Henrikovo sestro Mary. Umrl je leta 1545 v Guildfordu, vzrok smrti pa ni znan. To sliko Charlesa Brandona in Mary Tudor je po njuni poroki verjetno naslikal Jan van Mabuse.
Thomas More
Potem ko je papež Klemen VII. razglasil prvo Henrikovo zakonsko zvezo za veljavno, je Henrik od svojih podložnikov zahteval, da prisežejo na listino o vrhovni oblasti. Imeli so torej izbiro, da se z zahtevano prisego odpovedo uslužnosti papežu ali so usmrčeni kot veleizdajalci. Večina škofov, duhovnikov in laikov je prisegla, redki pa so se uprli in izgubili življenje. Med temi je bil tudi nekdanji humanist in lord kancler Thomas More, ki ga je leta 1527 takole upodobil Hans Holbein ml.

Prihodnje leto bo tako zmanjkalo soprog slavnega kralja, ki se je tudi v želji po moškem potomcu poročil kar šestkrat, dve izmed svojih soprog pa dal obglaviti. S tem bo, kot so napovedali ustvarjalci serije The Tudors, končana zgodba, ki jo zdaj že v tretji sezoni pripoveduje Michael Hirst.

Košček britanske zgodovine, ki je doživel že vrsto filmskih priredb (med zadnjimi velja omeniti film Druga sestra Boleyn z igralkama Natalie Portman in Scarlett Johansson), saj so politične in predvsem ljubezenske spletke vedno dovolj privlačno gradivo za ekranizacijo, zlasti če zgodovinska dejstva dodatno začini in obogati scenaristova domišljija.
V seriji The Tudors se v vlogi drugega vladarskega predstavnika rodbine Tudorjev Henrika VIII. predstavlja Jonathan Rhys Meyers. V njegovi postelji so se kot soproge doslej izmenjale Maria Doyle Kennedy (Katarina Aragonska), Natalie Dormer (Ana Boleyn) in Annabelle Wallis (Jane Seymour), Joss Stone pa bo upodobila Ano Klevsko.

Skrivna poroka in razkol z Rimom
Kdo je bil Henrik VIII. in kakšne so bile pravzaprav v resnici njegove soproge? Čeprav po osebnih potezah Henrik VIII. (1509-1547) ni bil najbolj simpatičen in je dal usmrtiti več svojih sodelavcev ter dve svoji ženi, pa je bil precej priljubljen vladar. K temu so gotovo pripomogli pozornost, ki jo je posvečal gospodarskim koristim srednjega stanu, in podpiranje trgovine ter pomorskega prometa. Prav tako Anglije ni želel vpletati v evropske spore. K vsem pomembnejšim odločitvam pa je pritegnil parlament.
Prav Henrikova želja, da bi se poročil z mlado dvorno damo Anne Boleyn, je privedla do razkola s papežem. Nekje od leta 1526 se je želel ločiti od žene Katarine Aragonske, da bi se poročil z Anne, in v ta namen naročil svojemu prvemu ministru kardinalu Wolseyju, naj pri papežu izposluje razveljavitev prvega zakona. Wolsey se pri tem ni izkazal po kraljevih željah, zato je sklenil Henrik vzeti stvari v svoje roke in pri tem uporabil parlament.
V letih 1529 in 1534 je po nasvetih svojega novega lorda kanclerja Thomasa Cromwella dosegel, da je parlament sprejel več zakonov, ki so v okviru Anglije zmanjševali pooblastila in dohodke duhovščine ter papeža. Poleg tega je v kraljevo blagajno preusmeril del cerkvenega denarja. Evangelijskega teologa Thomasa Cranmerja je postavil za naslednika umrlega canterburyjskega nadškofa in mu ukazal ustanoviti duhovno sodišče. Cranmer je nato po hitrem postopku kraljev zakon s Katarino Aragonsko razglasil za neveljavnega in tako se je lahko Henrik tudi uradno (na skrivaj je to storil že prej) poročil z Anne Boleyn.
Začetek Anglikanske cerkve
Henrik je leta 1534 s privolitvijo parlamenta dokončno ločil angleško cerkev od Rima, ob tem pa zaustavil vse dajatve papežu, duhovno sodstvo odtegnil odvisnosti od Rima in prepovedal svojim škofom vsak stik s papežem. Še istega leta pa se je z listino o vrhovni oblasti povzdignil v poglavarja angleške cerkve, ki je odgovoren samo Jezusu.
Pod vladavino kraljice Elizabete I., hčere iz njegovega zakona z Anne Boleyn, se je v poznem 16. stoletju iz tega državnega katolicizma razvila kot tretja glavna oblika evropskega protestantizma Anglikanska cerkev.
Čeprav je Henrik v svojem življenju nanizal kar šest žena, je sam zaradi možnosti razveljavitve zakonske zveze pravil, da je imel le dve ženi. Potem ko je iz prvih dveh zakonov prve mesece po rojstvu uspelo preživeti "le" dvema deklicama, mu je Jane Seymour končno rodila težko pričakovanega sina, poznejšega kralja Edvarda VI. A Jane je kmalu po porodu umrla. Henrik je dal obglaviti dve svoji soprogi - Anne Boleyn in Catherine Howard, Catherine Parr in Ana Klevska pa sta ga celo preživeli. Zadnja od šesterice je umrla prav slednja.

Porteti Henrikovega dvora
Predstavljamo portrete Henrikovih žena, ki jih je večinoma upodobil nemški slikar Hans Holbein ml. (okoli 1497-1543). Izvrsten portretist je na angleški dvor prišel leta 1526 po priporočilu samega Erazma Rotterdamskega in pozneje po letu 1532 postal Henrikov dvorni slikar.
Maja Kač
maja.kac@rtvslo.si








Prva Henrikova žena Katarina Aragonska. Portret mlade Katarine je nastal kmalu po tem, ko je prišla v Anglijo. S Henrikom sta se poročila po njegovem kronanju leta 1509. Leta 1516 se jima je rodila hči Mary - ki se je pozneje v zgodovino zapisala kot krvava Mary.
Ta podoba druge Henrikove žene Anne Boleyn je kopija izgubljenega potreta, ki je nastal med letoma 1533 in 1536. Avtor portreta je neznan, kopija pa je nastala v poznem 16. stoletju. Zakon z Anne je bil razglašen za neveljavnega, ona pa obsojena prešuštva, incesta in veleizdaje ter obglavljena.
Potret tretje žene Jane Seymour je Hans Holbein ml. naslikal med letoma 1536 in 1537. Jane je Henriku po poroki leta 1536 rodila sina, a kmalu po porodu umrla.
Tudi pod portret Ane Klevske se podpisuje Hans Holbein ml. Ana je bila Henrikova četrta žena, a le za šest mesecev, in sicer v letu 1540. Kralj ni bil navdušen nad njenim videzom, zakon pa so tako kmalu sporazumno razveljavili. Jane je preživela tako kralja kot obe naslednji ženi.
Potret pete žene Catherine Howard, kot jo je naslikal Hans Holbein ml. Poročila sta se leta 1540, Henrik pa jo je, potem ko je bil obveščen o njenem prešuštvu, dal obglaviti v Tower of London.
Catherine Parr je bila zadnja Henrikova žena. Njen portret je nastal okoli leta 1545, pripisan pa je Williamu Scrotsu. Velja za največkrat poročeno angleško kraljico. Henrik VIII. je bil namreč njen tretji mož, po njegovi smrti pa se je poročila s stricem Edvarda VI., Thomasom Seymourjem.