"Krona" vseh dogajanj na enem prizorišču, v Križankah, in valilnica uspešnežev slovenskega rocka, kakor so nekoč označevali festival Novi rock, je po 11-letni odsotnosti sinoči praznovala svojo 30. obletnico.

"Pod odrom in po Križankah so se vrstili pretepi. Vsake toliko je nekdo švignil mimo mene, nekaj sekund za njim pa gruča podivjanih skinheadov, punkerjev, hardcorovcev ... saj se ne spomnim. /.../ Bolj kot glasba jih je zanimala čim cenejša pot do dragega piva, pa, seveda, koga bodo zgarbali." S temi besedami je "dežurni" kronist Igor Bašin opisal svoj prvi obisk festivala leta 1986 v svojem knjižnem prvencu Novi rock.
25 let pozneje. Obiskovalec ob vhodu v Plečnikovo mojstrovino naleti na prizor nabito polnega atrija. Pogled levo in desno razkrije nekaj političnih obrazov in začne se prerivanje mimo manjših skupinic debaterjev ob kozarcu hladnega piva do odra. "Je*** takšno svobodo, ko je polovica Križank zunaj, ker jih ne spustijo notri s pivom," v enem izmed nagovorov med menjavami nastopajočih zavpije moderatorka večera v mikrofon.

A govorjenja na odru je bilo malo. Udarni rifi, odrezavi in besni vokali so kraljevali odru. Pod njim pa ... Skupinica mladeničev in mladenk, ki je spominjala na like iz Bašinove knjige (ki so svoje znanje o alternativni sceni črpali od svojih staršev in znancev), ter tri četrtine obiskovalcev, ki so se ob najudarnejših skladbah le sprostili in se prestavili malo levo, malo desno in razpeli za trenutek svoje grlo, večino časa pa uživali v obujanju spominov in spoznavanju alternative, ki sicer ni bila nova, ampak primerna za "oživitev spomina na festival, ki je umestil alternativno rockglasbo med zidove Križank".

"Preseneča me, da je takšen obisk in da je pozitiven odnos. Ne le, da je v preddverju veliko ljudi, ampak da predvsem veliko ljudi posluša glasbo, nastopajoče in se hkrati odziva na njihovo delo v živo. Najbolj pa mi je všeč to, da vidim nekaj, kar ne vidim pogosto. In sicer, da se mešajo na eni strani starejši ljudje, ki so doživeli starejše legendarne "Rocke", po drugi strani pa, da je tu tudi mlajša publika, ki se ravno tako odziva glasno. In predvsem zelo glasno. Kot na drugi strani tudi starejši," je v pogovoru za MMC razložil Bašin.

Vsi so čakali Niete
Preden so na oder okoli enajste ure zvečer prišli člani skupine, ki so jo vsi pričakovali - novi/stari Nieti -, je bilo res več poudarka na poslušanju in opazovanju kot dejavnem sodelovanju. Vse to so v slabi uri Nieti spremenili - z nostalgičnim in hitrim začetkom (Heroj, Revolucija, Depresija) so oživeli omrtvičene Križanke. "Upam, da bodo v naslednjih letih prihajali novi bendi, ne pa samo mi - stari prdci," je v enem izmed nagovorov poudaril pevec skupine Marolt.

Prve vrste so na svoj račun prišle ob najnovejših skladbah z albuma 13 in največjih uspešnicah, ki so jih prihranili za konec (Dekle izza zamreženega okna, Vijolice, Februar, Ruski vohun, Lep dan za smrt). Marolt je bil povsod - tudi med občinstvom - in občinstvo je bilo povsod - tudi na odru (kamor je Marolt povlekel eno izmed obiskovalk).

Nadvse zanimiv je bil prizor po koncu nastopa, ko so tudi najvztrajnejši ob skandiranju "We want more!"spoznali, da ne bo dodatne mere Nietov. Do druge skladbe prekmurskega hardcorovskega kantavtorja Danija Kavaša, ki mu je pripadla čast, da sklenil dogajanje, je v Križankah stalo manj ljudi, kot jih je pričakalo prve nastopajoče večera.
Nostalgija ali novo poglavje?
"Novi rock 3.0 ni nostalgični dogodek," je v pogovoru za MMC poudaril Bašin in nadaljeval: "Po eni strani je to spomenik, ker ljudje živimo od spomenikov, spominov in jubilejev. Po drugi strani pa je vprašanje, ali je to mejnik, ki bo kaj naredil - to bo čas pokazal ,- ali mejnik mogoče s tega vidika, da ta glasba, ki je bila do zdaj večinoma prisotna v nekih bolj omejenih krogih v zaprtih prostorih, danes zasedla Križanke in to več kot uspešno."

Vse se res ni vrtelo okoli nostalgije. "Saj ljudje niti ne vedo, na kaj so prišli. Prišli so na dogodek, toda bolje, da pridejo na dogodek, ostanejo za nekaj minut in se sami odločijo, ali jim je všeč ali ne, kot pa, da izpustijo ta dogodek. Igor, ko je pisal to za leto 1986, je v bistvu povzel ta čas in ta čas se po mojem ni nikoli spremenil na Novem rocku. Niti leto pozneje, niti pet let pozneje, niti danes," je za MMC pojasnil glasbeni poznavalec Jizah.

"Zdi se mi, da se na neki način postavljajo spomeniki, po drugi strani pa se opozarja na neke bende, ki so tu že prisotni, rekel bom, desetletje. Zdi se mi, da ni neke vizije in ni nekega novega koncepta. Ampak se poskuša združiti neki alter. Mislim, da je edina funkcija tega združitev alterja različnih žanrov in podžanrov na enem velikem mestu," je dodal Jizah.
Mladi, stari, prekaljeni, prezirani ...
Tako je oder ob osmi uri ogrelo "tretje bitje z leve v prajuhi" (kakor se označujejo sami) oziroma slovenjgraški ZircuS. Anarhopankarji, ki slišijo na ime Aktivna propaganda, so nadaljevali postavljanje temeljev večera, ki so jih nato nadomestile moščanske "punklegende", ki jih nihče ne pozna - Buldogi in stilska mešanica bluza, rocka, svinga do obal etna in alternative skupine KvinTon, ki je ob našem prihodu ravno končala svoj nastopo.
Osamljeni lik na kitari in za tremi mikrofoni - Bosanski psiho, kakor označujejo "all in one" Damirja Avdića - je zbrane popeljal v drug del festivala. Šokantne, krute, krvave pripovedi in brezkompromisni komentarji, ki jih lahko razumemo kot kritiko sodobnega sveta, so napolnili Križanke. Občinstvo je z veliko pozornostjo spremljalo vsak njegov gib, prepevalo, kadar je pel, in majalo z glavo, ko se je vokal umaknil izpovednosti kitare.
Na oder Novega rocka so se vrnili tudi člani skupine, ki so jim na festivalu prepovedali izvedbo ene izmed njihovih skladb, Otroci socializma. Za številne naše sogovornike so bili vrhunec večera. Prve vrste so skakale, prerivanja je bilo za vzorec, a vez z nostalgijo je bila znova vzpostavljena. "Čas je, da se razprši ta vonj po cipresah, prihaja novo meso," so naznanili prihod drugega raperja na oder festivala Novi rock v njegovi zgodovini (prvi je bil Pižama) N'Toka.

25-minutna ekstaza njegovega zvoka (s podkrepljenimi biti) ter še vedno zelo odmevnega in aktualnega albuma Parada ljubezni je kaj hitro priklicala obiskovalce nazaj iz atrija. N'Toko ne obstaja, Zig Zig, Panda mafija in recitiranje Živih mej so bili tako le nekateri vrhunci njegovega nastopa. Pred Nieti pa je bil čas še za "ženske kvote" na festivalu in skupino Melodrom na čelu s pevko Mino Špiler (med nastopom skupine smo tudi mi zašli med obiskovalce v atriju).

Lovšin, Kek, Rožej in Dovč o Novem rocku
"To je oživitev in je ena čisto posebna zgodba z malo drugačnim konceptom. Mislim, da je čisto upravičila zaupanje ljubiteljev Novega rocka, in upam, da bo s starim ključem tudi v naslednjih letih delala zgodbo, tako kot jo je prejšnja leta," je za MMC dejal pevec Pero Lovšin, ki se je najbolj razveselil nastopa svojih kolegov - skupine Otroci socializma. "Moji kolegi in moja generacija."

"Imel bo renome, tudi če ga ni, ker je že veliko naredil," je bil v pogovoru za MMC prepričan oče Rock Otočca Franci Kek. A kako se bo ta razlikoval od poplave preostalih domačih festivalov? "Težko, časi so drugačni. Tudi veliko preostalih festivalov je. Več priložnosti za mlade bende, da se pokažejo. In tudi če - takšne so vsaj izkušnje iz devetdesetih - nastopajo sami mladi bendi, nikoli ne pride toliko ljudi, da bi bila scena takšna, kakršna je danes. Danes je malo nostalgična. Prišli smo pogledat malo nove glasbe in malo tudi stare. Obujati spomine na ta prostor in na prejšnje festivale. Veliko nastopajočih ni prvič na festivalu, nastopili so že prej," je povedal prvi mož Trnfesta Vito Rožej.

"Festival, kot je ta, vpliva pozitivno na samo glasbeno sceno. Dogodki, kot je ta, nudijo alternativo običajni mainsteramovski ponudbi glasbe in so dobri za vse okuse in vsa ušesa," je zatrdil harmonikar Janez Dovč, ki smo ga prav tako srečali na dogodku, in nadaljeval: "Danes je nekaj posebnega, ker kombinirajo obuditev in skušajo obdržati stik z današnjo alternativno sceno. Mani na žalost ni uspelo poslušati vseh skupin. Všeč mi je bil N'Toko. Vsa čast organizatorjem, veliko je ljudi. Le pogumno naprej."

Kaj bo prinesla prihodnost?
Da bi potegnili črto pod večer, ki je bil po besedah botra festivala Igorja Vidmarja pomemben že z vidika "oživitve zgodovinskega spomina v teh časih kratke potrošniške pozornosti in prevlade instantno zamenljive glasbe", smo za prognozo nadaljnje usode festivala vprašali predstavnika stare in nove generacije poznavalcev domače alternativne glasbe.
"To je postavljen spomenik in ga bo treba verjetno ponoviti samo zato, ker je uspešen, oziroma ga ne ponoviti samo zato, ker ni bil uspešen. Jaz mislim, da bi se tu moral vzpostaviti festival z novim imenom. In nekim novim konceptom združevanja alternativnih bendov na neki soroden način," je dejal Jizah.
Bašin pa je sklenil: "Novi rock je propadel, ker se ni znal odzvati na poplavo festivalov, ki so zrasli v Sloveniji konec devetdesetih. Kako bo, je odvisno od pragmatične vizije, po drugi strani pa tudi od subverzivnega ali nekako zelo pogumnega pogleda, kako naprej. Predvsem se bo dobro znašel, če bo tudi prihodnje leto takšen odziv, če bo Novi rock obstal in se začel spet ponavljati."
Polne Križanke so bile sinoči lep obet.
Več si lahko pogledate v spodnji galeriji.