Slovenci smo pričakovali, da bo Slovenija nova Švica, v resnici pa smo zdaj daleč od tega, dejansko pravo nasprotje pričakovanega, je ob 25. obletnici plebiscita o samostojnosti poudaril Ivan Oman. "Najbrž pa je najslabše to, da smo državljani postali politično apatični," je dodal.

Opozoril je na pretirano zadolževanje države, bančne luknje, stečaje podjetij, ki nas po njegovem mnenju peljejo iz krize v krizo.

Obregnil se je tudi ob nastanek novih strank, ki pred volitvami marsikaj obljubljajo, a na koncu ostane vse po starem, "tako kot nekoč v t. i. socializmu". "Reforma, pa spet reforma, da lahko ostane vse po starem. Vladajo pa lobiji in strici iz ozadja."

Ob obletnici plebiscita je Oman spomnil tudi na pomen sporazuma o skupnem nastopu strank na plebiscitu, ki ga je podpisal kot predsednik Slovenske kmečke zveze.

Pred 25 leti je vlada politična enotnost
Dialog med vladajočimi in opozicijskimi strankami je izpostavil tudi Lojze Peterle. Iz slovenske politične zgodovine tako po njegovem mnenju izstopa, da so se stranke dogovorile, kako bodo šle na plebiscit, o skupnem nastopu na plebiscitu pa so podpisale še sporazum. To dejanje je zanj nekaj "še vedno izjemno svetlega in izjemno pomembnega za izid in za duha osamosvojitve".

"V tem vidim izredno politično modrost, tudi politični pogum, nekaj, kar se v Sloveniji ni velikokrat zgodilo," je poudaril Peterle in dodal, da je bila ta politična enotnost lepo sprejeta tudi pri državljanih. "Prepričan sem, da so razumeli ta skupen nastop, ta sporazum in zakon kot skupni projekt," je dejal.

Opozoril je tudi na vlogo Demosa: "Rad bi poudaril, da je bil z zmago Demosa izpolnjen politični pogoj, potem ko smo imeli stoletja sanj, izjav, deklaracij. To pot so bili izpolnjeni politični pogoji, kajti za izpolnitev tega projekta je bilo treba prevzeti zakonodajno-izvršilno oblast in to se je spomladi 1990 tudi zgodilo."

Del desnice je znova začel državljanski spor
Spomenka Hribar pa je spomnila na dve določili v podpisanem sporazumu, ki se nista uresničili. Po njenih besedah gre za zavezo, da bodo vse manjšine v Sloveniji ohranile svoje dotedanje državljanske pravice, in drugo, da si nobena stran(ka) ne bo pripisovala zaslug za pozitivni izid plebiscita.

Prvo določilo je prekršila že Demosova vlada, ki je iz registra slovenskih prebivalcev izbrisala okoli 25.000 ljudi iz nekdanje Jugoslavije, drugo načelo pa je bilo prekršeno takoj po plebiscitu in tako še zdaj velja, da je "za plebiscit zaslužen izključno Demos, še ožje: desnica, da pa so bili komunisti proti - kar preprosto ne drži".

Del desnice je po njenih besedah po osamosvojitvi znova začel državljanski spor, zato se ji zdi smiselno, da bi znova potrebovali zavezo za spravo in blaginjo.