V makedonskem Prilepu rojeni Ljuben Dimkaroski je bil prve glasbene izobrazbe deležen že v rodnem kraju, pozneje pa tudi v makedonski prestolnici. Študij trobente je nadaljeval na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer je diplomiral pri profesorju Antonu Grčarju.

Zgodaj prepoznan talent
Leta 1979 je še kot študent na mednarodnem tekmovanju trobentačev v Anconi prejel drugo nagrado in v istem letu še drugo jugoslovansko nagrado mladih glasbenikov v Zagrebu. Nadalje pa se je izpopolnjeval pri znanih evropskih mojstrih trobente, kot so Aleksander Koraleven, Helmut Reinhard in Timofej Dokshitser, ki je imel nanj največji vpliv. V opernem studiu v Ljubljani je v razredu Doroteje Cestnik Spasić končal študij solopetja. Dimkaroski je bil tri desetletja zaposlen kot prvi trobentač solist v simfoničnem orkestru ljubljanske Opere.

Snemal je v številnih radijskih studiih in TV-hišah po Evropi ter se posvečal tudi eksperimentalni glasbi, predvsem z glasbenikom Borom Turelom in organistko Angelo Tomanič. Do preloma tisočletja je posnel več plošč s sodobno in klasično glasbo.

Most med Makedonijo in Slovenijo
Od leta 2004 je vodil vokalni kvartet Pella, ki je predstavljal glasbeni most med Makedonijo in Slovenijo. Z njim je posnel zgoščenko Pella poje ter dve zvočni knjigi Pella in Makedonija v slovenskem in v makedonskem jeziku. Bil je zbiralec starih makedonskih pesmi, ki jih je izdal v pesmarici Makedonski biseri, kot avtor poezije se je predstavil z zbirkama Makedonium in Čekor poblisku.

Večno povezan s koščeno piščaljo
Lani je minilo dvajset let od epohalnega odkritja v jami Divje babe, kjer so našli kost jamskega medveda z luknjicami, ki naj bi bile delo neandertalcev, in ne naključno nagrizena kost, zaradi česar sklepajo, da gre za najstarejše glasbilo na svetu, staro približno 60 tisoč let.

Piščal je našel vodja arheoloških izkopavanj Ivan Turk, ime tidldibab pa je dobila po začetnicah tistih, ki so jo osmislili kot glasbilo in po arheološkem parku, torej poleg Turka še po akademskem glasbeniku Ljubenu Dimkaroskem in jami Divje babe.

Z etnomuzikologom Svaniborjem Pettanom sta na več arheomuzikoloških kongresih predstavljala široko paleto izvajalskih možnosti, ki jih nudi ta piščal. Na ta način sta tudi dokazovala, da ne gre za domnevno, ampak za dejansko glasbilo, ki ga je neandertalec izdelal z namenom izvabljanja zvokov. Dognanja o funkcionalnosti tega glasbila so vključena tudi v zadnjo Turkovo zajetno znanstveno študijo iz leta 2014.

Od ljudske do klasične glasbe
Tidldibab je predmet številnih raziskav, z izdelavo replik in izvajanjem nanje, pa se je najintenzivneje ukvarjal prav Dimkaroski. Na nastopih doma in na tujem, tako pred strokovno javnostjo kot širšim občinstvom, je dokazoval, da je na replike mogoče igrati različne zvrsti, vse od ljudske do klasične glasbe.

Dimkaroski je z repliko piščali nastopal tako samostojno kot v različnih zasedbah, tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na več prireditvah, med drugim na dneh slovenske kulture po svetu. Igrano-dokumentarni film Tidldibab pa je nastal v Izobraževalnem uredništvu KUP TV Slovenija po scenariju Darje Korez-Korenčan in v režiji Haidy Kancler.

Ljuben Dimkaroski je umrl za posledicami raka na poletnem obisku v domačem Prilepu pri starosti 63 let. Simfonični orkester RTV Slovenija je pred smrtjo z njim posnel nekaj arhivskih del.