Čeferin je tistega dne po Rudiju Zavrlu (1991-2009) in Ivanu Simiču (2009-2010) postal tretji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Ni imel protikandidata, saj je Tugomir Frajman kandidaturo umaknil že prej, prejel pa je 24 od 29 mogočih glasov podpore.

"Daleč najprimernejši kandidat bi bil Čeferin. Slovenski nogomet potrebuje neobremenjenega in visoko izobraženega človeka, ki bi v slovensko nogometno družino znova vnesel mir," je mesec pred volitvami za MMC dejal Drago Kos, sprva tudi sam med tistimi, ki so jih omenjali kot kandidate za Simičevega naslednika. Čeferinovo kandidaturo je vložilo združenje nogometnih sodnikov in šest medobčinskih zvez. Na volitvah je poleg MNZ-jev Ljubljana, Ptuj, Nova Gorica, Lendava, Gorenjska in Koper prepričal tudi večino t. i. vzhodnega bloka (Maribor, Murska Sobota, Celje).

Za Grosuplje igral v tretji ligi
V programu je zahtevano triletno dejavnost v nogometu "podkrepil" s potrdili, da je bil od leta 2005 stalni sodelavec upravnega odbora in pravni svetovalec malonogometnega kluba Lesna industrija Litija, od leta 2005 član izvršnega odbora in igralec športnega društva N. K. pravniki Ljubljana (F. C. Ljubljana Lawyers) in od leta 2006 zunanji sodelavec ter od leta 2010 član izvršnega odbora NK Olimpija Ljubljana.

"Tako mali kot veliki nogomet igram enkrat tedensko," je v MMC-jevi klepetalnici pojasnil nekaj mesecev pozneje. V veteranski ligi je redno dosegal zadetke, sodeloval je tudi na več evropskih in svetovnih prvenstvih pravnikov. Na začetku 80. let je bil registriran nogometaš takratnega tretjeligaša Grosuplje in soigralec Primoža Glihe.
Karate ga izjemno sprosti
Treniral je tudi košarko in karate. Z japonsko borilno veščino se ukvarja še danes. "Karate mi pomeni ogromno. Najprej sem ga dolgo treniral kot otrok, a sem drugače gledal nanj kot zdaj. Takrat sem se pač poskušal naučiti, kako bi koga "na gobec", kako bi koga napadel. Zdaj treniram individualno z Japoncem Takašijem Tokuhiso in nanj gledam popolnoma drugače. Ukvarjava se z dihanjem, meditiranjem ... Uživam kot še nikoli, izjemno me sprosti. Po vadbi, na katero grem po navadi zgodaj zjutraj, lahko delam brez težav do večera," je razložil marca 2011, ko se je še privajal na funkcionarsko delo na najvišjem položaju v slovenskem nogometu.

"Če se malo pošalim, se včasih vprašam, kaj mi je bilo tega treba. Največ časa ti vzamejo potovanja, ker pa imam rad nogomet, mislim, da bom to zmogel. Družina me razume, upajmo, da bo šlo," je dodal.

Posel z Zdovcem hitro opustil
Iz košarke je še najbolj znan po tem, da je kot odvetnik pomagal Matjažu Smodišu pri prestopu iz Krke v Kinder iz Bologne leta 2000: "Takrat so bili taki predpisi, da je bil tisti klub, ki je tako mladega igralca prodal v tujino, kaznovan z nazadovanjem v najnižjo ligo. Krka je zato z nekakšno pravno "finto" najprej Smodiša prodala v Grosuplje, Grosuplje pa naprej Kinderju. Grosuplje je bilo namreč tako ali tako v najnižji ligi in je tam tudi ostalo. To je neznansko razjezilo funkcionarje košarkarske zveze, ki so zato pozneje tudi spremenili pravilnik. Boštjan Nachbar je na enak način prestopil v Benetton iz Dravograda, ki tedaj sploh ni igral v nobeni ligi."
Pozneje sta z Juretom Zdovcem ustanovila športno agencijo za zastopanje košarkarjev, vendar sta, še preden sta sklenila en sam posel, ugotovila, da to ni za njiju, in družbo podarila Marijanu Kraljeviću.

V dobrih petih letih na čelu NZS-ja mu je uspelo pomiriti strasti pri komuniciranju z reprezentanti, ki ni bilo nič kaj zgledno v času njegovega predhodnika Simiča. Manj uspeha je imel pri izboru selektorjev, saj Slaviša Stojanović in Srečko Katanec v njegovem mandatu nista popeljala Slovenije na veliko tekmovanje. Evropa je navdušena nad Nacionalnim nogometnim centrom na Brdu pri Kranju, za gradnjo katerega pa država - Čeferin je to večkrat poudaril - ni dala niti centa. Če zanimanje javnosti za domače klubsko tekmovanje v zadnjih letih narašča, je Čeferin manj zadovoljen z odnosom politikov in na splošno države do nogometa. Trenutna zakonodaja namreč ovira še dodaten razvoj tega športa. Videli bomo, ali se bodo v slovenskem parlamentu zganili zdaj, ko imamo Slovenca v Nyonu.