Frédéric Chopin, eden izmed najbolj priljubljenih in vplivnih pianistov 19. stoletja, je umrl v Parizu leta 1849, star samo 39 let. Znano je, da je vse življenje trpel za tuberkulozo in tudi, da ga je preganjal strah, da bi ga pokopali pri živem telesu.

"Zemlja duši," naj bi dejal Ludwiki, eni izmed svojih sester, ko je že ležal na smrtni postelji. "Prisezi, da me bodo 'odprli', tako da ne bom pokopan živ," naj bi prosil sestro za nujen poseg pred pokopom. Sicer pa je za mladega umirajočega skladatelja v njegovem stanovanju v središču Pariza skrbela njegova učenka Jane Stirling, ki so jo po njegovi smrti klicali tudi 'Chopinova vdova'.

Srce v prvi domovini, brezsrčno telo v drugi
Poleg te želje so mu izpolnili še eno, in sicer, da bi njegovo srce pokopali v Varšavi, čeprav jo je skladatelj zapustil že pri dvajsetih in se ni nikoli več vrnil na domača tla. Po smrti, ki je nastopila 17. oktobra, so izvedli obdukcijo, ki naj bi poleg razrešitve njegovih strahov seveda razkrila vzrok tako zgodnje smrti. Sestra Ludwika je izrezano bratovo srce po pogrebu pretihotapila mimo ruskih stražarjev na njuno rodno grudo. Srce so namreč ob obdukciji v Parizu odstranili iz telesa, ga shranili v kristalnem kozarcu, napolnjenem s konjakom, in ga nato vzidali v steber baročne cerkve Svetega križa v Varšavi.

Nedavna analiza srca je razkrila, da je bil za skladatelja poguben perikarditis (vnetje osrčnika), ki lahko nastopi kot redek zaplet pri kronični tuberkulozi. Diagnoza, ki so jo v preteklem tednu objavili v strokovni publikaciji American Journal of Medicine, je tako najnovejša in tudi najprepričljivejša razlaga v dolgoletnem razpravljanju glede najverjetnejšega vzroka za počasno umiranje in smrt še ne 40-letnega Chopina.

Skozi zgodovino več domnevnih možnosti
Med drugimi vzroki za njegovo oslabitev in smrt so bili pred časom v igri še cistična fibroza (dedna bolezen, ki prizadene nekatere žleze, ki izločajo sluz zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju), nato oimanjkanje alfa-1-antitripsina (redka genska motnja, kar povzroča pomanjkanje encima AAT, ki lahko povzroči pljučne in jetrne bolezni pri otrocih in odraslih) in mitralna stenoza (mehanska ovira, ki preprečuje normalno polnjenje levega prekata s krvjo pri razširitvi srca pri utripanju).

Analiza "na oko", brez odpiranja kozarca
Po ogledu shranjenega srca so raziskovalci opazili, da je prekrito s fino plastjo belih vlaknin, ob teh pa so vidne tudi majhne lezije, zaradi česar je ekipa sklenila, da gre za simptome resnih zapletov pri tuberkulozi. "Kozarca nismo odpirali", je povedal vodja raziskovalcev Michael Witt s poljske akademije znanosti za Obesrver. "Vendar je glede na stanje srca mogoče z veliko verjetnostjo reči, da je Chopin trpel za tuberkulozo, medtem ko je smrt najverjetneje nastopila zaradi zapletov, ki ji je povzročil perikarditis."

Vendar srce tudi do danes ni popolnoma mirno počivalo v varšavski cerkvi. Ob začetku obleganja poljske prestolnice so ga predali visokemu esesovskemu oficirju, ki je bil Chopinov oboževalec. Med vojno so ga hranili v prostorih lokalnega nemškega poveljstva, zamenjalo naj bi tudi kar nekaj lastnikov, po vojni vihri pa se je leta 1945 po slovesni predaji poljskemu kardinalu ponovno vrnilo v zavetje delno obnovljene cerkve.

Prva analiza po več kot 70 letih
Nedavna analiza srca Witta in sodelavcev je bila sploh prva po letu 1945. "Ugotovili smo, da je še zmeraj popolnoma zapečateno v tem kozarcu," je povedal vodja ekipe raziskovalcev. "Nekateri ljudje ga še zmeraj želijo odpreti, da bi na vzorcih tkiva opravili DNK-teste, da bi lahko tako podkrepili svoje ideje, da je imel Chopin katero izmed dednih bolezni. To bi bilo popolnoma zgrešeno. Lahko bi uničilo srce, ob tem pa sem tudi v vsakem primeru povsem prepričan, da zdaj vemo, kaj je ubilo Chopina," poroča The Guardian.

S poučevanjem do razkošnega življenja
Frédéric-François Chopin se je kot Fryderyk Franciszek Chopin rodil leta 1810 na poljskem podeželju, približno 50 kilometrov zahodno od Varšave. Že leta 1830 je odšel na Dunaj, kjer je uspešno koncertiral in skladal. Zaradi nemirov na Poljskem je ostal v tujini in se sredi leta 1831 preselil v Pariz, kjer si je denar redno služil s koncerti in skladanjem, zaradi razsipnega življenja pa je moral za dodaten zaslužek tudi poučevati. V francoski prestolnici se je družil z Berliozom, Lisztom, Mendelssohnom, pa tudi umetniki drugih vej. V hiši Franza Liszta je leta 1837 spoznal romanopisko George Sand, njuno razmerje je sicer trajalo celo desetletje, vendar se nikoli nista poročila.

Chopin je skladal predvsem za klavir. Za seboj je pustil 58 mazurk, 16 polonez, 24 preludijev, 17 valčkov in nokturnov, pa tudi štiri scherze in štiri balade (zelo znana je balada v G-molu, igrana v filmu Pianist). Zelo znane so tri Chopinove sonate. Ta poljsko-francoski umetnik velja za največjega poljskega skladatelja in enega izmed največjih skladateljev za klavir ter je eden izmed pomembnejših predstavnikov romantične glasbe prve polovice 19. stoletja. Njegova dela spadajo med najtežja v glasbeni literaturi. Njegovo telo brez srca so k zadnjemu počitku položili na pariškem pokopališču Père Lachaise, kjer so med drugim pokopani tudi Marcel Proust, Oscar Wilde in Jim Morrison.