Slovenski filmski center (SFC), Slovenska turistična organizacija (STO) in ministrstvo za kulturo so ponudbo naše države za tuje filmske ustvarjalce že lani predstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, kar je prinslo rezultate. "Tako so lani pri nas snemali producenti iz Velike Britanije, Irske, Koreje in Italije," je naštela Mojca Planšak s SFC-ja in dodala, da so lani za ukrep povračil porabili nekaj več kot 600.000 evrov.

Najbolj priljubljena sta Piran in Posočje
V zgodovini slovenskega in nekoč jugoslovanskega filma je bilo največ filmskih projektov v Sloveniji posnetih v Piranu in Posočju. Tudi v zadnjih 10 letih je bilo pri nas posnetih kar nekaj tujih filmov, med drugim je bilo zelo odmevno snemanje filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan iz leta 2008, večji del so posneli v dolini reke Soče. Ustvarjalci so namreč iskali naravne lepote, podobne Novi Zelandiji, kjer je bil posnet prvi del filma.

Filmski turizem pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Večja prepoznavnost lokacij skozi film dviguje tudi interes za obisk Slovenije in njenih destinacij, je povedala Planšakova.

Vsako leto milijon evrov za povračila
SFC je lani začel izvajati ukrep denarnih povračil. Višina denarnega povračila znaša do 25 odstotkov skupno priznanih stroškov za izvedbo (post)produkcije posameznega projekta, porabljenih na ozemlju Slovenije - gre na primer za stroške avtorskih honorarjev, prevoza, najema scenske tehnike ter prenočitev in prehrane ustvarjalcev filma. Vsako leto je na voljo milijon evrov.

Logarska dolina, Blejsko jezero in Predjamski grad
Filmski ustvarjalci sicer najpogosteje iščejo lokacije, ki bodo navdušile oziroma očarale potencialnega gledalca filma. "Lahko jim rečemo tudi nekakšne idilične razglednice in Slovenija ima teh kar nekaj," je poudarila Planšakova. Tak primer so Logarska dolina, Piran, Blejsko jezero ter Predjamski grad.

Privlačne so tudi unikatne lokacije, ki jih drugod po svetu ni, kot na primer Postojnska jama ali Velika planina. Velikokrat pa filmski ustvarjalci iščejo tudi lokacije, ki so podobne lokacijam v neki drugi državi ali regiji - tak primer so Alpe ali urbana Ljubljana.

Pričakovanja filmskih ekip so velika, je ob tem poudarila sogovornica. "Filmske produkcije, ki pridejo snemat v Slovenijo, običajno prihajajo iz razvitejših območij in pričakujejo enak standard v Sloveniji," je pojasnila.

Dobra organizacija produkcijske ekipe
Bistveno je, da dejanske lokacije ne odstopajo preveč od fotografij, ki so bile osnova za pridobitev filmskega projekta. Nujna je tudi dobra organizacija produkcijske ekipe ter izpolnjevanje dogovorjene izvedbe z naročnikom filma, zelo pomembna je tudi tehnična izvedba in usposobljenost filmske ekipe. V Sloveniji smo na tem področju v zadnjih letih izjemno napredovali, tako številčno kot tudi v smislu kakovosti, je še razložila Planšakova.

Seveda pa so pomembne tudi postranske storitve, kot sta nastanitev in prehrana, ki poskrbijo za udobje filmske ekipe.

Pridobivanje ustreznih dovoljenj
Pred snemanjem morajo sicer filmski ustvarjalci pridobiti ustrezna dovoljenja. Marsikje ni dovolj le dovoljenje lastnika nepremičnine, ampak je predvsem za snemanje v mestih ali na primer v Triglavskem narodnem parku treba pridobiti dodatna soglasja. Za zaporo cest ali postavitev logistične baze je velikokrat treba izdelati elaborate, ki opredelijo logistične rešitve pri snemanjih - pogosto gre namreč za velike ekipe z več tovornjaki opreme in drugimi posebnostmi.

V zadnjem obdobju se pri večini projektov uporablja tudi snemanje z brezpilotnimi letalniki (droni). "V Sloveniji imamo zdaj že specializirane ekipe, ki imajo ustrezna dovoljenja, tako da je teoretično mogoče posneti skoraj vse lokacije iz zraka, ob predpostavki, da kontroliramo promet na tleh," je pojasnila Planšakova.

Spodbuda desezonalizacije
Tudi na STO-ju izpostavljajo pozitivne strani filmskega turizma, saj ta med drugim spodbuja desezonalizacijo: filme lahko - glede na njihovo vsebino - snema v katerem koli letnem času. Geografska in klimatska raznolikost Slovenije sta v tej luči ena izmed njenih pomembnih prednosti, je poudarila vodja strateških projektov pri organizaciji Miša Novak.

Prav tako lahko filmske ustvarjalce pritegne praktično vsak kotiček Slovenije. Če na primer filmarji snemajo prizor v gozdu, sta za to lahko primerna tako Kočevje kot Koroška.

Na STO-ju se zavedajo, da tudi zaradi filmskih prizorov obstaja tveganje prenatrpanosti določenih destinacij v izpostavljenih krajših časovnih obdobjih. Vendar je Novakova spomnila, da je prav zaradi tega pomembno aktivno upravljanje destinacij, ki imajo na voljo različne ukrepe za obvladovanje in usmerjanje turističnih tokov.

Na STO-ju so pred kratkim predstavnike destinacij povabili na delavnico, na kateri so jim pojasnili, kako lahko tudi sami odrežejo del tega kolača. Tako na primer potrebujejo primerno gradivo, še posebej fotografije, na podlagi katerih poteka selekcija, pa potrebna znanja in odzivnost. Interes destinacij je precej velik, marsikje pa bodo za privabljanje tujih filmskih ustvarjalcev morali še nadgraditi svojo ponudbo, ugotavljajo strokovnjaki.