Drago Tršar in kustos razstave Marko Jenko sta se pri izboru del v prvi vrsti osredotočila na dimenzijo – v poštev so prišli samo tisti kipi, ki v kateri koli dimenziji (višini, širini ali globini) presegajo 70 centimetrov. Nekatera med njimi to celo konkretno presežejo in dosežejo tudi več kot dva metra.

Med deli, ki so ustrezali takšnim dimenzijskim pogojem, sta izbrala več kot 50 del, pretežno v bronu. Ta se časovno sprehodijo tako rekoč skozi celoten Tršarjev opus – najstarejša so nastala v zgodnjih 50. letih, najmlajša pred nedavnim. Ker je marsikatero Tršarjevo delo preveliko za galerijski prostor, ob posvetitvi temi množice v njegovem opusu pa jih ni mogoče zaobiti, takšna dela predstavljajo z arhivskim gradivom in videoposnetki, med drugim zračnimi posnetki izbranih spomenikov tako v Sloveniji kot tujini.

Kipar masovne figuralike
Po eni strani se razstava torej osredotoča na dimenzijo, po drugi strani pa poudarja prav množico ali maso-množico, kakor jo je že pred desetletji opredelil Zoran Kržišnik. Poleg notranje skulpture in drugih vsebinskih ali formalnih niti se Jenko v svoji kataloški študiji usmerja tudi k temu najbolj ključnemu in z današnjega zornega kota aktualnemu vidiku množice.

Jenko podpisuje študijo Tršarjevega opusa in popis njegovega monumentalnega oz. velikega kiparstva, prav tako je urednik kataloga. Kot poudarja, je Tršarjev opus, ki obsega tudi risbo, slikarstvo, scenografijo, grafiko, keramiko, tapiserijo in knjižno opremo, nedvomno izjemen in "vsekakor izpričuje tudi umetnikovo delovno naravo, ki ga vodi še v današnjem času".

Tršar v Guggenheimu
Opozarja na izjemno razstavno zgodovino, v kateri je treba omeniti predvsem Tršarjeve mednarodne uspehe in zaznamovanost tako slovenskega kot jugoslovanskega oziroma mednarodnega prostora z njegovimi javnimi plastikami in spomeniki. Deset let po tem, ko je razvil svojo "masovno figuraliko", leta 1967, nadaljuje Jenko, je Tršar doživel eno od življenjskih prelomnic, ko ga je Guggenheimov muzej v New Yorku z Manifestanti uvrstil na reprezentativno razstavo svetovnega kiparstva.

Med oprijemljivo figuro in abstrakcijo mas
Tršar je tudi v teoretskem pogledu velikokrat izpostavljen kot najpomembnejši predstavnik svojega rodu v kiparstvu, zlasti v luči odmika od polne plastike oziroma tradicionalne obravnave človeške figure, ki pri Tršarju zlagoma prehaja v stiliziranost in nato še v razvoju figuralnih kompozicij, bolje množic ali mas, ki se pozneje venomer bolj gibljejo na robu abstrakcije. Med temi Tršarjevimi figuralnimi kompozicijami se je treba nedvomno ustaviti pri kiparjevem najznamenitejšem delu – Spomeniku revolucije na Trgu republike v Ljubljani. Izkušnja, ki preveva spomenik, je izkušnja, o katere aktualnosti velja premisliti tudi v današnjih časih, je še zapisal kustos.

Razstava je del projekta sedmih slovenskih javnih galerij Monument – Drago Tršar, ki obsega že pregledno razstavo v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in razstavo njegovih del na japonskem papirju v Galeriji Murska Sobota. Nosilka projekta je Moderna galerija, pri njem sodeluje še šest javnih galerij, z njim pa se poklanjajo opusu tega umetnika, ki je lani praznoval 90 let.

Razstavo s podnaslovom Monumentalnost in množica, ki je del Evropskega leta kulturne dediščine 2018 ter bo obenem zaznamovala 70-letnico Moderne galerije in sedemletnico Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, bo ob 20. uri odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd. Postavitev v Moderni galeriji lahko ujamete do 30. septembra.