Marjan Šarec, ki je postal najmlajši predsednik vlade v samostojni Sloveniji, je dejal, da je bila podpora 55 poslancev več, kot je pričakoval. Zahvalil se je tako tistim, ki so ga podprli, kot tistim, ki ga niso. Dodal je, da bo delal tudi v dobro slednjih.

"Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej," je v šali dejal Šarec, ki je ob napovedani podpori 54 poslancev na tajnih volitvah prejel 55 glasov. Šarec se je še enkrat zahvalil volivcem, ki so LMŠ podprli na junijskih parlamentarnih volitvah. "Če 3. junija ne bi glasovali za nas, tega dejanja danes zagotovo ne bi bilo," je dejal.

Na to, da je bilo na seji DZ-ja v razpravi pred glasovanjem o njegovi kandidaturi izraženih več dvomov o njegovih partnerjih kot o njem, je Šarec odvrnil, da je "dvomiti človeško". "Če si profesionalec, te dvome in morebitna nesoglasja daš na stran in delaš v dobro države," je dejal. Dodal je, da bodo tudi v težavah delali tako, da bo vlada operativna in bo imela rezultate.

Verjame tudi, da bodo listo ministrskih kandidatov uspeli vložiti v zakonsko predpisanem roku. "V naslednjih dneh bomo morali vložiti izjemne napore, da bomo sestavili ministrsko ekipo," je dejal novi premier, ki mora predlog ministrske liste predložiti do začetka septembra. Po predhodnem zaslišanju kandidatk in kandidatov za ministre je glasovanje o njih predvideno za 13. septembra.

Šarcu skrivnostni glas iz opozicije
Šarcu so podporo napovedali poslanci strank najverjetnejše prihodnje koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB ter poslanci Levice, s katero je omenjena peterica parafirala sporazum o sodelovanju. Podporo sta mu obljubila tudi poslanca narodnih manjšin. Omenjene stranke imajo sicer skupaj 52 glasov, skupaj s poslancema narodnih manjšin 54, kar pomeni, da je ob vseh napovedanih dobil še en glas podpore iz vrst prihodnje opozicije.
Na tajnem glasovanju so bile sicer glasovnice razdeljene 87 poslankam in poslancem. Vsi so glasovnice tudi oddali, pri čemer je bila ena neveljavna. Po informacijah časnika Večer glasovnic niso prevzeli Janez Janša, Jože Tanko in Dejan Kaloh iz SDS. Sicer pa časnik še navaja, da naj bi bila ena glasovnica označena s podpisom poslanca, a ne tudi s čigavim.

Izredna seja se bo nadaljevala v četrtek
Poslanci bodo izredno sejo nadaljevali v četrtek, na kateri bodo volili podpredsednici DZ-ja iz vrst koalicije. Za podpredsedniški mesti sta predlagani poslanki Tina Heferle (LMŠ) in Monika Gregorčič (SMC). Za četrtkovo sejo je predvidena tudi obravnava odloka o zvišanju odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Državni zbor naj bi se nato seznanil tudi z odstopom predsednika DZ-ja Mateja Tonina, saj je ta po vloženi in kasneje umaknjeni zahtevi za njegovo razrešitev napovedal, da bo sam odstopil takoj po imenovanju podpredsednic DZ-ja. Že v četrtek pa bi lahko izvolili tudi novega predsednika DZ-ja, kandidat za to mesto je predsednik SD-ja Dejan Židan. Lahko pa da bodo o novem predsedniku odločali na drugi izredni seji.

Šarca bo nadomestila nova poslanka
Šarec po izvolitvi za predsednika vlade ne more več opravljati poslanske funkcije, zato bo predsednik DZ-ja Matej Tonin državno volilno komisijo zaprosil, naj sporoči, kdo ga bo nadomestil. Kot so povedali v LMŠ-ju, naj bi namesto Šarca poslanka postala osnovnošolska učiteljica glasbene umetnosti Karla Urh.

Šarec o izzivih nove vlade: "Imam pogum in vztrajnost"
Šarec je v nagovoru DZ-ja pred glasovanjem poudaril, da ima pogum in vztrajnost ter se ne boji prevzeti odgovornosti. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in obljubil, da se bo zavzemal za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja
Najtežje delo bo novo koalicijo čakalo na področju zdravstva. "Javno zdravstvo in druge javne storitve so temelj, na katerem stoji ali pade država." Okrepiti bo treba informacijsko tehnologijo in zaposlene v zdravstvu razbremeniti administrativnega dela. "Predvsem je pomembno upravljanje. Noben denar ne more pomagati, če vodenje ustanov ni optimalno." Obljubil je, da bo porabil vso svojo energijo za delo v korist bolnikov.

Drugi veliki izziv je zagotavljanje nacionalne varnosti. "Obrambno-varnostni sistem je ključnega pomena za obstoj države." Pravi, da sta tako vojska kot policija za državo pomembni, zaposleni pa niso dovolj plačani za svoje delo, zato bodo urejali vprašanje kadrov in opremljenosti. Enako je s silami za zaščito in reševanje. Dotaknil se je gospodarstva – ne samo velikih družb, temveč tudi malega gospodarstva. Prepričan je, da jim bo uspelo kaj spremeniti za boljši razvoj teh družb. Z roko v roki morata delati tako javni kot gospodarski sektor, je prepričan. Ker se naša družba stara in je vse več upokojencev, bo nujno zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema.

Nujno se mu zdi vlagati v vzgojo in izobraževanje ter v kulturo. "Opustiti moramo ozko gledanje na opravljanje države, nujno je delovati celostno in se zavedati pomena vsakega posameznika," je dodal.

Koalicija poudarja kompromise
Tina Heferle je v imenu LMŠ-ja poudarila, da bo delo v prihodnjem mandatu zahtevalo praktično politiko, ki bo v službi ljudi. "Zato je potreben drugačen politik. Politik, ki zna biti človek, ki se zaveda visoke politične kulture, temelječe na spoštovanju sogovornika, ki se zaveda, da je treba od besed preiti k dejanjem, in politik, ki ima sposobnost povezovanja različnih stališč," je dodala.

Matjaž Han, SD, meni, da manjšinska vlada, ki je novost v slovenskem političnem prostoru, ni nič dramatičnega. Po njegovem mnenju pogled na DZ pove, da so ljudje največ glasov namenili strankam leve politične sredine. Te stranke bodo podprle Šarca za mandatarja, je poudaril. Tudi Igor Zorčič, SMC, je poudaril, da te volitve mandatarja prihajajo po dolgotrajnih pogovorih. "Treba bo ogromno potrpežljivosti in iskanja kompromisa," je dejal. Stranke pa se bodo v dobro državljanov morale odpovedati tudi kakšnim svojim programskim usmeritvam. Marko Bandelli, SAB, pa je dejal, da imajo znanje, zagon in izkušnje, ki jih bodo delili s koalicijskimi partnerji. V DeSUS-u so s pogajanji zadovoljni, pravi Franc Jurša, zavedajo se, da bo delo v vladi naporno, a Šarec se je izkazal kot človek kompromisa in občutka za ljudi.

Šarca za premierja in njegovo vlado podpirata tudi predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Glasove so mu obljubili tudi v Levici, saj so kljub velikim razhajanjem na temeljnih področjih premostili razlike in se zato po besedah Mateja T. Vatovca odločili za projektno sodelovanje. Zavedajo se, da bo vlada imela veliko pomanjkljivosti, a vedo, da je to vlada, ki je v danih razmerah edina mogoča.

Opozicija postavlja legitimnost pod vprašaj
Na drugi strani pa v SDS-u, NSi-ju in SNS-u Šarcu in njegovi vladi ne napovedujejo svetle prihodnosti. Jože Horvat, NSi, meni, da si volivci take vlade ne želijo, saj da bo ta le "izvršni svet tranzicijske levice". Zmago Jelinčič, SNS, je prepričan, da bodo nove volitve že čez leto ali dve. Danijel Krivec, SDS, pa je povprašal o legitimnosti take vlade. Spomnil je, da so Cerarjevo vlado kritizirali tako v SD-ju kot v DeSUS-u, zdaj pa bodo znova skupaj v vladi in tudi Šarec je pred volitvami govoril, da so stranke, s katerimi gre zdaj v koalicijo, spravile Slovenijo skoraj na kolena. "Analitiki ocenjujejo, da je manjšinska vlada sicer možna, a nestabilna," je dodal.