Čeprav je o poslanstvu Dunajskih dečkov veliko znanega, pa marsikdo ne ve, da jih je med letoma 1995 in 1997 vodil tržaški Slovenec Marko Ozbič, danes mednarodno uveljavljen zborovski dirigent.

Dunajski dečki bivajo v internatu v palači Augarten, kjer se dopoldne šolajo, popoldnevi pa so posvečeni glasbenemu izobraževanju, ki vsebuje zborovsko petje, solopetje in inštrument. Seveda ne manjka tudi sprostitve in športa, saj sta dečkom na razpolago nogometno in košarkarsko igrišče ter velik bazen. V internat vstopijo z desetimi leti in ostanejo običajno do štirinajstega leta oz. do mutacije glasu. Po opravljenem sprejemnem izpitu, kjer testirajo njihovo muzikaličnost, ritmično nadarjenost in kakovost glasu, sledita dve leti pripravnice.

Čeprav so zelo mladi, se njihova intenziteta koncertne dejavnosti praktično ne razlikuje od profesionalnih odraslih zborov.

Vsakodnevne vaje seveda pripomorejo tudi k pripravi zahtevnejših programov (polifoniji in romantični večglasni literaturi). Tradicija njihove glasovne izobrazbe se še vedno zgleduje po metodah velikih pedagogov, kot sta bila na primer Ferdinand Grossman in Hans Gillesberger.

Vsak zbor gre enkrat na leto na turnejo po Evropi, ZDA, Južni Ameriki in Aziji, najodmevnejše so turneje po Japonski vsaki dve leti. Sistem rotacije štirih zborov deluje tako, da običajno ostaneta dva zbora na Dunaju, druga dva pa sta na turneji, vsaka traja od dva do tri mesece.

Marko Ozbič je vodil zbor Mozart in z njim nastopil na kar šesto petdesetih koncertih. Prva turneja je bila po Evropi na odrih znamenitih koncertnih dvoran in v katedralah, druga po Japonski, kjer so bili tri mesece in izvedli kar 65 koncertov s tremi različnimi programi. Prvi je bil posvečen cerkveni glasbi, v drugem so scensko izvedli singspiel v kostumih, v zadnjem delu pa so predstavili posvetno glasbo z valčki in polkami Straussove dinastije.

Kot je povedal Marko Ozbič, so bile japonske oboževalke tako navdušene, da so jih kričavo in nestrpno čakale pred izhodi koncertnih dvoran, zato je morala policija zagotoviti ustrezno varovanje Dunajskih dečkov. Tretja turneja Marka Ozbiča z Dunajskimi dečki pa je bila po ZDA, kjer so jim ob koncu gostovanja omogočili še krajši oddih na Bermudih.

Poleg turnej imajo Dunajski dečki še številne druge obveznosti: vsako nedeljo sodelujejo pri maši v Hofburgški kapeli ob spremljavi Dunajskih filharmonikov in moškega zbora Dunajske državne opere, ko izvajajo predvsem motete iz obdobja dunajske klasike.

Redno nastopajo tudi v pomembnih dunajskih dvoranah, kot sta Konzerthaus ali Musikverein, z raznovrstnimi koncertnimi programi. Pogosto imajo vlogo avstrijskih kulturnih ambasadorjev, saj nastopajo na raznih pomembnih otvoritvah mednarodnih festivalov in kongresov.

Dunajski dečki so v devetdesetih letih stalno sodelovali tudi z Dunajsko državno opero, kjer so peli kot solisti in v zboru, leta 2003 pa je takratni direktor Ioan Holender ustanovil operno šolo za otroke (Opernsingschule). V tistih letih je Marko Ozbič prevzel tudi umetniško vodstvo novo ustanovljene operne šole.

Začetek uspešne profesionalne poti
Umetniško vodenje Dunajskih dečkov je Marku Ozbiču odprlo pot v profesionalno glasbeno kariero. Sledila je zaposlitev v Dunajski državni operi, kjer je dobil mesto namestnika zborovskega direktorja, po petih letih pa ga je glasbena pot popeljala v Neapelj, kjer je štiri leta dirigiral zboru in orkestru Teatra di San Carlo – najstarejšega opernega gledališča v Evropi. Nato je prejel povabilo iz Finske in tako je že šesto leto zaposlen v Državni operi v Helsinkih kot direktor zbora in gostujoč dirigent.