Kot direktor Filmskega sklada je začrtal tudi mnoge kulturnopolitične smernice razvoja filmske produkcije.

Kot scenarist in režiser je Robar Dorin v slovenski film pionirsko uvedel obliko dokumentarnega in igrano-dokumentarnega filma, v kateri filmski avtor postane aktivni soudeleženec snovi, ki jo predstavlja. "Je resnično udaren filmar, je raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza, a tudi prezrtih družbenih skupin, manjšin ter skritih dimenzij pomembnih gibanj in osebnosti v slovenski kulturi," piše v utemeljitvi nagrade.

Filip Robar Dorin, rojen 8. septembra 1940 v Boru v Srbiji, je v Ljubljani diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti, nato pa še iz filmske scenaristike, režije, kamere in montaže na Columbia Collegeu v Chicagu. Film je poučeval na zasebnem inštitutu v Švici in na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani.

Pionir Filmskih alternativ
V 80. letih minulega stoletja je ustanovil Filmske alternative, eno prvih neodvisnih producentskih hiš v nekdanji Jugoslaviji, pozneje znano kot Filmal Pro. Produkcijska hiša Filmske alternative je, kot je navedeno v utemeljitvi, "napovedala razvoj močne slovenske neodvisne filmske produkcije".

Usodo slovenskega filma tudi aktivno krojil
Med letoma 1998 in 2002 je bil direktor Filmskega sklada RS. V tej vlogi je "začrtal mnoge kulturnopolitične smernice, pomembne za razvoj filmske produkcije". Kot še navaja utemeljitev, so nepogrešljivi zlasti njegovo podpiranje mladih, neuveljavljenih režiserjev, sistematična produkcija prvencev, opozarjanje na nujnost podpore za razvoj in dodelavo scenarijev ter izrecna podpora kreativnemu dokumentarnemu filmu.

Filip Robar Dorin podpisuje najmanj 30 dokumentarnih in igranih filmov, je avtor 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter desetih celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Šolane igralce je v svojih filmih soočil z močnimi naturščiki in igrano formo bogatil z dokumentarnimi prijemi.

Za film Veter v mreži (1989) je bil leta 1990 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Odmevna je bila njegova filmska trilogija Opre Roma, ki vključuje filme Opre Roma iz leta 1983, Opre Roma II - Aven čhavora oz. Pridite otroci iz leta 2003 ter Opre Roma III - Pot v gaj iz leta 2011.

"Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu," je pomen nagrajenčevega dela v utemeljitvi nagrade pojasnila Varja Močnik.

Badjurov nagrajenec in slavljenec puljske arene
Za svoja dela je bil Robar Dorin nagrajen v Sloveniji in tujini. Poleg nagrade Prešernovega sklada je med drugim leta 2010 prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture, lani pa nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. V letih od 1985 do 1990 je na filmskem festivalu v Pulju prejel tri zlate arene, med drugim pa se ponaša z velikima nagradama festivalov v Beogradu (1983) in Mannheimu (1985).