Uspešno je zadovoljeval potrebe velikih in malih, hkrati pa se mu je tudi uspelo zoperstaviti samovoljnim potezam mednarodne nogometne zveze.

Pred dvema letoma in pol v še eni zibelki evropske civilizacije, v Atenah, je Aleksander Čeferin začel svoje predsedovanje najbogatejši športni zvezi na svetu. Predstavljal je novi val. Svež obraz in nepopisan list, nepovezan s staro, skorumpirano gardo, ki je zaradi pretirane pohlepnosti zapravila oblast, ujeta s prsti v marmeladi. Čeferin je prepričljivo dobil volitve, a takrat ni bilo malo dvomljivcev, ki so se spraševali, ali bo prvi mož slovenske zveze uspel popraviti ugled evropske.

Nejevernih Tomažev je zdaj precej manj. Čeferin je mnoge prepričal v svojem nepopolnem prvem mandatu. Opravil ga je brez opaznega spodrsljaja. Poskrbel je za reforme, ki zagotavljajo večjo transparentnost zvez, hkrati pa uspešno hodil po grebenu in med dvema prepadoma iskal ravnotežje med velikimi in malimi.

Veliki klubi so dobili več zagotovljenih mest v Ligi prvakov, mali lažjo pot do Evropske lige in kmalu novo tekmovanje tretje ravni, za zdaj z delovnim naslovom Evropska liga 2. Velike reprezentance so dobile več medsebojnih tekem z Ligo narodov, male dodatna, stranska vrata za nastop na evropskem prvenstvu. Veliki vlečejo množice in dajejo ugled tekmovanjem, mali zagotavljajo kredibilnost, vključenost, da lahko vsak še vedno postane prvak stare celine. No, vsaj na papirju, dejansko je to zaradi vse večjih razlik iz sezone v sezono manj mogoče.

Čeferin se je postavil tudi v vlogo branitelja evropskega nogometa. Deluje precej bolj ljudski od predsednika Fife Giannija Infantina, ki se ne uspe otresti svoje elitistične etikete, njegove ideje pa so manj priljubljene tudi zaradi tega, ker se zdijo častihlepnejše in grabežljivejše. Svetovna zveza je lani precej skrivnostno, pozneje se je izkazalo, da s podporo vlade Savdske Arabije in japonske zasebne banke, napovedala uvedbo svetovne lige narodov in klubskega svetovnega prvenstva. Na ta način si je poskusila odtegniti del Uefinega zajetnega kolača, Čeferin pa je Fifi odgovoril, da nogomet ni naprodaj in da so mnogi zaslepljeni pri zasledovanju dobička.

Sorodna novica Čeferin pred izvolitvijo na avdienci pri papežu

Razmerje s Fifo bo tudi eden ključnih izzivov Čeferinovega novega mandata. Ena prednostnih nalog bo zagotovitev organizacije svetovnega prvenstva leta 2030 na stari celini. Čeferin si želi, da bi Uefa stopila skupaj in podprla eno kandidaturo, največ možnosti naj bi imela skupna britansko-irska. Hkrati pa bo moral Čeferin nadaljevati že začeto delo in še naprej uspešno krmariti med velikimi in malimi. Razlike med bogatimi in preostalimi se le povečujejo, uspeh bo že, kot je Čeferin decembra povedal na Fakulteti za družbene vede, če se razlike ne bodo tako drastično povečevale kot doslej.