"Ne moremo jih preprosto zrušiti," je kanclerka dejala o mednarodnih strukturah. "Obstajajo namreč številni konflikti, ki predstavljajo izziv," je dodala.

"Moramo razmišljati o sodelovalnih strukturah. Vojaška komponenta je ena od njih," je še dejala in se zavzela za krepitev Nata. Severnoatlantsko zavezništvo v teh razburkanih časih namreč po njenih besedah predstavlja skupnost vrednot in sidro stabilnosti.

Več za vojsko in več za razvojno pomoč

Ob tem je Angela Merkel nakazala, da bo Nemčija povečala izdatke za obrambo, a je dodala, da je enako pomembna tudi razvojna pomoč. Pomembno je namreč reševati probleme tam, kjer nastajajo, je dodala.

V nagovoru na konferenci je bila kanclerka kritična do ZDA, ki načrtujejo delni umik svojih sil iz Afganistana. Tovrstna poteza bi po njenem prepričanju ogrozila celotno operacijo in varnostne razmere v tej državi. S tem je spomnila na nedavna svarila, da je posredovanje nemških vojakov v tej državi v veliki meri odvisno tudi od ameriških zmogljivosti.

Tudi umik ameriških vojakov iz Sirije bo imel posledice v regiji, je še posvarila. "Ali je dobra ideja, da se Američani nenadoma in hitro umaknejo iz Sirije? Ali bo to znova okrepilo sposobnosti Irana in Rusije, da širita svoj vpliv," je vprašala.

V bran Severnemu toku 2, sporazumu z Iranom

Obenem pa je kanclerka zahodne partnerje posvarila pred okrnitvijo odnosov z Rusijo, saj da se bo Moskva nato osredotočila popolnoma na sodelovanje s Kitajsko.

Spet je branila izgradnjo plinovoda Severni tok 2, ki bo potekal iz Rusije v Nemčijo preko Baltskega morja, saj da so že v času hladne vojne uvažali plin iz Rusije in ne vidi razloga, zakaj bi se moralo to zdaj spremeniti. Do uvažanja ruskega plina so sicer najbolj kritični v ZDA.

Sorodna novica Pahor: "Če hočemo imeti Evropejci več varnosti, moramo biti bolj enotni"

Pred ameriškimi kritikami je Angela Merkel branila tudi jedrski dogovor z Iranom. Sicer se strinja z Američani, da je treba izvajati pritisk na Iran, vendar niso na isti strani glede načina izvajanja pritiska. Po pozivih ameriškega podpredsednika Mika Pencea evropskim državam, naj odstopijo od iranskega jedrskega sporazuma, je nemška kanclerka danes pozvala k njegovi ohranitvi.

Kritike na račun ZDA so se nadaljevale, ko je kanclerka dejala, da ne razume, kako da ZDA uvajajo posebne carine na vozila, uvožena iz Evrope, češ da ta predstavljajo grožnjo varnosti v državi.

Pence je medtem spet pozval članice Nata k povečanju izdatkov za vojsko. Dejal je, da se je število članic Nata, ki za vojsko namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda, podvojilo. Ameriški predsednik Donald Trump sicer že dlje časa poziva ameriške zaveznice, naj vlagajo več denarja v vojske. "Amerika je danes močnejša kot kadar koli prej in Amerika ponovno vodi svet," je dodal Pence.

Glede Severnega toka 2 pa je Pence dejal, da so ZDA hvaležne vsem evropskim partnerjem, ki ga zavračajo, ter takšno stališče zahteval tudi od drugih partnerjev. "Ne moremo zagotoviti obrambe Zahoda, če postajajo naši partnerji odvisni od Vzhoda," je še opozoril ameriški podpredsednik.

Ponovil je poziv evropskim državam, naj po ZDA tudi one izstopijo iz jedrskega sporazuma z Iranom. Obenem je iranskim oblastem očital, da načrtujejo holokavst. "Iranski režim zagovarja holokavst in ga poskuša izvesti," je dejal.

Poziv k priznanju Guaidója

Pence je nagovor pred številnimi voditelji izkoristil tudi za poziv Evropski uniji, naj prizna samooklicanega začasnega venezuelskega predsednika Juana Guaidója. "Spet lahko stari svet zavzame stališče v podporo svobode v novem svetu. Vsi moramo stati ob strani venezuelskemu narodu, dokler ne bosta zopet vzpostavljeni svoboda in demokracija," je dejal.

Polona Fijavž je za Radio Slovenija poročala, da je bil prvi dan konference priložnost za prikaz trenutnih razmer v svetu, predsedujoči konferenci, nemški diplomat Woflgang Ischinger, pa še nikoli ni bil tako črnogled.

Obstoječa svetovna ureditev se sesuva, pa ne vemo niti, ali je kdo pripravljen pobrati sesute dele, je dejal. Govorci so prvi dan poudarjali predvsem, kako pomembno je, da Evropa najde skupni glas, če želi ohraniti ali, bolje rečeno, pridobiti veljavo v svetu. Če je bila torej prvi dan v ospredju Evropa in njena vloga, bo drugi dan povsem v znamenju odnosov med ZDA in Rusijo, predvsem kar se tiče ohranitve pogodbe o omejitvi raket srednjega dosega iz leta 1987.

V razpravah bo zagotovo govor tudi o Iranu, pa stalnih kriznih žariščih, kot so Jemen, Sirija, Afganistan, DR Kongo, Južni Sudan. Potekala bo okrogla miza, na kateri bosta sodelovala grški in makedonski premier Aleksis Cipras in Zoran Zaev. Ravno dogovor med Severno Makedonijo in Grčijo o imenu je bil izpostavljen kot primer, da se dolgoletna diplomatska prizadevanja obrestujejo.