Koncert je legendarni tenor Carerras naznanil s Poslednjo pesmijo (L'ultima canzone) Paola Tostija, nato pa si je v dveh urah in pol delil in izmenjeval oder s hrvaško sopranistko Martino Zadro, prvakinjo ljubljanske opere. Z njo je odpel nekaj duetov, kot je Je te veux Erica Satieja, medtem ko se je sama predstavila še z nekaj arijami, med drugim z arijo iz operete Vesela vdova Franza Leharja.

V drugi del nastopa je popeljal Plestenjak, ki je omenil veliko čast, da ga je v goste povabila takšna legenda, kot je Carreras. Zgolj ob klavirski spremljavi je naprej odpel pesem Ona sanja o Ljubljani, zatem pa še avtorsko skladbo Barka, pospremljeno z orkestrom.

Slovo z Napitnico iz Verdijeve Traviate
Za finale edinega koncerta v tem delu Evrope je Carreras izbral pesem o večnem prijateljstvu Amigos para siempre, ki jo je za poletne olimpijske igre leta 1992 v Barceloni zložil priznani skladatelj muzikalov Andrew Lloyd Webber. Od občinstva, ki ga je nagradilo s stoječim aplavzom, pa sta se z Martino Zadro dokončno poslovila z Napitnico iz Verdijeve Traviate, hvalnico pomladi, ljubezni in življenju.

Za 72-letnega Carrerasa je bilo to drugo gostovanje v športni areni, potem ko je leta 2010 izvedel sploh prvi koncert v tej na novo odprti dvorani. Za poslovilno svetovno turnejo si je izbral dvorane, na katere ga v skoraj 50-letni karieri vežejo najlepši spomini. Kot je povedal na petkovi novinarski konferenci, je bil njegov prvi koncert v Stožicah "koncert, ki si ga zapomniš".

Spremljal ga je Simfonični orkester RTV Slovenija
Carreras je človek, ki poje z dušo in srcem o življenju, domu in tudi bolečini, so ga približno 10.000 poslušalcem, ki sta jim pogled na glasbenike na odru omogočala stranska zaslona, opisali organizatorji. Pri izvedbi skladb ga je znova spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim je pred leti posnel tudi ploščo priredb popularnih italijanskih in latinskoameriških pesmi. Dirigent je bil Miquel Ortega.

Slovel po vlogah v Verdijevih in Puccinijevih delih
Operno kariero je Carreras začel leta 1970 v rojstni Barceloni. Poustvaril je več kot 60 oper, pri čemer je slovel zlasti po vlogah v Verdijevih in Puccinijevih delih, ter gostoval na največjih opernih odrih in festivalih pod taktirko priznanih dirigentov, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado, Riccardo Muti, Lorin Maazel, James Levine in Zubin Mehta.

Širšo prepoznavnost je dosegel kot član Treh tenorjev s Placidom Domingom in že pokojnim Lucianom Pavarottijem, ki so pod tem imenom med letoma 1990 in 2003 navduševali množice po vsem svetu.