V tekmovalnem programu bodo prikazali pet filmov na temo človekovih pravic, pri čemer so močno zastopane zgodbe žensk. Močna tematska rdeča nit letošnjega festivala pa je tudi rusko-sovjetska zgodovina.

Film Sakawa pripoveduje o spletnih prevarah in manipulacijah, s katerimi mladi v Gani na družabnih omrežjih pod izmišljenimi profili naivnim Zahodnjakom izvabljajo denarna nakazila. Kot je v intervjuju za STA povedal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek, gre za zanimiv fenomen. "Hkrati pa dokumentarec pokaže, da ne gre za neke tehnološke čudodelce, kot mislimo, ampak za kopico napol revnih ljudi, ki v barakah preko računalnikov kontaktirajo ljudi na Zahodu. V bistvu se Zahodu vrača, kar počne Afriki. Do teh informacij pridejo, ker je Afrika eno veliko odlagališče tehnoloških smeti. Tja prihajajo vsi odsluženi računalniki iz razvitega sveta in oni iz njih vzamejo trde diske, najdejo na njih veliko podatkov o ljudeh, in to je v bistvu njihov prvi povod, da jih kontaktirajo. Zahodnjaki so dobesedno ne samo naivni, ampak neumni, da ne zbrišejo vseh podatkov. Na neki način se nam tako vrača naš odnos do tretjega sveta," je dodal.

Kot je na novinarski konferenci pred dnevi povedal Popek, bodo v tekmovalnem programu prikazali kar tri filme o ženskah. Prvi je Džamilina ljubezen francoske režiserke Aminatou Echard, ki prinaša podobe sodobnih kirgiških žensk in deklet. Drugi je Ženski užitki švicarske režiserke Barbare Miller, ki z zgodbami petih žensk iz vseh delov sveta in različnih verskih prepričanj naslika hipokritsko podobo sveta v odnosu do žensk in njihovih teles. Tu pa je še Zasužnjena ženska madžarske režiserke Bernadett Tuza-Ritter, pretresljiva zgodba o neke vrste sužnjelastniškem razmerju, ki se je še pred nekaj leti odvila na Madžarskem. "Enostavno močne zgodbe močnih žensk, bodisi iz sedanjosti bodisi iz preteklosti," je v pogovoru za STA povzel programski direktor.

V tekmovalnem programu pa sta še filma Kaj boš storil, ko bo šel svet k vragu? ameriško-italijanskega cineasta Roberta Minervinija, ki se v dokumentarcu osredotoča na najrevnejše in depriviligirane temnopolte skupnosti ameriškega Juga, ter Pariz je praznik - Film v 18. valovih francoskega filmarja Sylvaina Georgea, ki ponudi podobe sodobnega Pariza, vendar ne gre za podobe romantične prestolnice, temveč nemirnega, z uporniki, priseljenci in brezdomci poseljenega mesta.

Žirijo, ki bo izbrala dobitnika nagrade Amnesty International Slovenija za najboljši film na temo človekovih pravic, sestavljajo novinarka Kristina Božič, upokojena germanistka, ki je bila tudi prostovoljka Unicefa, Irena Butoln, ter direktorica mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti Oksana Sarkisova.

Poleg zgodb o ženskah je po Popkovih besedah zelo močna rdeča nit festivala rusko-sovjetska zgodovina. Zastopana je s tremi filmi, med katerimi je po Popkovih besedah zagotovo najbolj atraktiven zadnji film nemškega režiserja Wernerja Herzoga, ki mu bodo letos tudi posvetili retrospektivo, Srečanje z Gorbačovom. Prikazali pa bodo tudi filma Putinove priče ruskega režiserja Vitalija Manskija in Proces ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice. "Kar se tiče Rusov in Sovjetov, je enako, program se velikokrat sestavi po naključju. Enostavno so istega leta nastali trije filmi na temo treh ključnih političnih osebnosti rusko-sovjetske zgodovine," pojasnjuje Popek.

V sekciji Aktualni, družbenokritični dokumentarci je Popek poleg že omenjenega uvodnega filma Sakawa med drugim omenil kitajski film Mrtve duše režiserja Vanga Binga, ki prinaša pričevanja nekdanjih političnih zapornikov, ki jih je Maova oblast konec 50. let preteklega stoletja začela pošiljati v kitajsko različico gulagov, ter film Nori dnevi Damiana Nenadića, hrvaško-slovensko koprodukcijo, čustven portret neupravičeno zavrnjenih in zapostavljenih Maje in Mladena, ki se spopadata z duševnimi težavami. Popek vsebino filma povzame: "Gre za portret hrvaškega zdravstvenega sistema, ki ljudi z manjšimi psihološkimi težavami mimogrede razglasi za nore, motene osebe in se jih skuša na hitro rešiti s tabletami. Kar je tu zanimivo, je, da sta se protagonista snemala sama."

V sklopu Miti, ikone, mediji bodo med drugim prikazali film Duh Bauhausa režiserjev Nielsa Bolbrinkerja in Thomasa Tielscha, dokumentarec ob 100-letnici ene najznamenitejših in najvplivnejših umetniških šol 20. stoletja, ki jo je v Weimarju ustanovil Walter Gropius.

V sklopu Intimni in globalni portreti pa bodo med drugim prikazali film Lep pozdrav iz svobodnih gozdov Iana Soroka, ki je koprodukcija Slovenije, ZDA in Hrvaške. Herzogova retrospektiva bo po Popkovih besedah ob filmu o Gorbačovu zajela osem filmov, od zgodnjega filma Fatamorgana, ki ga je posnel v Afriki, pa do Dežela tišine in teme o gluhonemih.

Projekcije bodo v Kosovelovi in Linhartovi dvorani ter Slovenski kinoteki in Kinodvoru, festival pa bo ponudil tudi spremljevalni program.