Britanska premierka Theresa May bo Bruselj zaprosila za preložitev brexita do 30. junija z možnostjo podaljšanja za daljši čas. Njen tiskovni predstavnik je sporočil, da bo v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku predstavila načrt za preložitev brexita.

Obenem si njena vlada še naprej prizadeva, da bi parlament v Londonu naposled sprejel ločitveni sporazum, čeprav je vodja parlamenta zavrnil možnost novega glasovanja.

Neimenovani minister je za BBC potrdil, da se vladni kabinet ne strinja glede dolžine preloga brexita, za katerega bo premierka zaprosila Evropsko unijo. Prav tako se Mayeva ni jasno opredelila, katero možnost preložitve zagovarja.

Glede na prvotni dogovor bi moralo Združeno kraljestvo Evropsko unijo zapustiti čez natanko deset dni.

Bruselj sprejel ukrepe za letalske povezave in študente v tujini

Evropska unija se medtem pripravlja na možnost brexita brez dogovora. Predvideni ukrepi naj bi zaščitili pravice tako državljanov Evropske unije kot Združenega kraljestva na področju socialne varnosti, recipročnih izplačil pokojnin in zdravstvenega zavarovanja.

Zagotovili naj bi tudi "osnovno povezanost zračnega prometa" ter omogočili nadaljevanje osnovnega cestnega tovornega prometa in prevoza potnikov, so sporočili v Bruslju. Evropski in britanski študenti, ki študirajo na univerzah v tujini v okviru programa Erasmus+, bodo lahko študij zaključili tudi po brexitu.

Ukrepi bi začeli veljati dan po tem, ko bi Združeno kraljestvo iz Unije izstopilo brez dogovora.

Barnier svari pred preložitvijo

Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier je v Bruslju posvaril pred gospodarsko in politično ceno preložitve brexita, ne glede na to, ali bo ta kratka ali dolga. Izpostavil je, da mora biti preložitev koristna in da mora zagotoviti, da se na koncu ne znajdejo v povsem enakem položaju, kot je zdajšnji.

Preložitev pomeni več negotovosti, ki bo imela ceno, je opozoril Barnier po koncu zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki so izmenjali mnenja o trenutnem stanju glede brexita, načrtovanem za 29. marec. Poudaril je, da mora imeti predlog britanske premierke jasno politično podporo doma.

Spodnji dom zavrača vnovično glasovanje

Predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercow je zavrnil možnost novega, že tretjega glasovanja o ločitvenem sporazumu z EU-jem v poslanski zbornici, če bo ta ostal "praktično enak". Sočasno EU vztraja, da je čas za pogajanja potekel in da dogovora ne bodo več spreminjali.

Bercow se je pri svoji odločitvi skliceval na zakon iz leta 1604, po katerem se od poslancev ne sme zahtevati, da dvakrat glasujejo o isti zadevi.

Britanski poslanci so ločitveni sporazum zavrnili že dvakrat. Prvič 15. januarja z zgodovinsko večino 432 glasov proti 202, drugič pa prejšnji torek s 391 glasovi proti 242. Drugič so sporazum zavrnili, čeprav je britanska premierka Theresa May dan pred tem na pogovorih s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v Strasbourgu dobila pravno zavezujoča zagotovila Evropske unije, da sporno irsko varovalo, katerega namen je preprečiti mejo na irskem otoku, ne bo veljalo za vedno.

Gre za hud udarec strategiji vladi Mayeve, ki si je prizadevala, da bi britanski parlament ta teden najpozneje do srede še tretjič glasoval o ločitvenem sporazumu, in nato naj bi bilo jasno, kako dolgo preložitev brexita želijo Britanci. Če bi dogovor potrdili, bi britanska vlada zahtevala krajšo preložitev do 30. junija. V primeru tretje zavrnitve pa je opozorila na potrebo po precej daljši preložitvi izstopa iz povezave.

"Čas parlamenta mora biti uporabljen racionalno"

Bercow je dejal, da je bilo drugo glasovanje o ločitvenem sporazumu "v redu", da pa bi moralo tudi tretje glasovanje prestati ta "preizkus", da bi ga lahko dovolili. S tem se je odzval na skrbi številnih poslancev, da bodo "v neskončnost glasovali o istem sporazumu". "Če bo vlada predložila v glasovanje nov sporazum, ki ne bo enak ali praktično enak (kot tisti, ki je že bil zavrnjen), bo vse v redu," je poudaril Bercow.

V nasprotnem primeru se bo parlament skliceval na pravilo, ki ga je uporabil že večkrat, po besedah Bercowa v letih 1864, 1870, 1882, 1891 in 1912. "To pravilo je nujno, če želimo zagotoviti, da je čas parlamenta uporabljen racionalno in da se njegove odločitve spoštujejo," je še dejal predsednik poslanske zbornice.

Odlog že, a za koliko mesecev?

Nekateri britanski mediji že pišejo, da bi se zaradi novih zapletov brexit lahko zavlekel ne le za tri mesece, ampak kar za 20.

To pomeni, da bo morala Velika Britanija sodelovati tudi na bližajočih se volitvah v Evropski parlament, za kar bo moral London zapraviti več kot 110 milijonov evrov, piše Guardian. Če Velika Britanija do evropskih volitev ne bo izstopila iz EU-ja, bo morala namreč v skladu z evropskim pravnim redom kot članica Unije na njih sodelovati, kar ob nameri izstopa iz Unije nima veliko smisla.

Bruselj naj bi Mayevi prisluhnil

Mayeva se v četrtek odpravlja v Bruselj, kjer bo vrh voditeljev držav Unije. Po namigih iz Evropske komisije bo Unija pomagala Mayevi in bo privolila v odlog brexita neuradno do 1. julija. V Bruslju so sicer viri pri EU-ju danes dejali, da lahko 27-terica britansko prošnjo za preložitev brexita obravnava tudi "uro pred polnočjo", torej tik pred načrtovanim brexitom 29. marca.

V EU so v preteklih tednih vztrajno poudarjali, da mora biti britanska prošnja za odlog brexita dobro utemeljena in smiselno časovno omejena, skratka, da London potrebuje jasen načrt. Glede vprašanja, za koliko časa naj se preloži brexit, v Uniji ni enotnega mnenja.

V EU-ju še zlasti nočejo, da bi Britanci z eno nogo zunaj sodelovali v pogajanjih o večletnem proračunu za obdobje 2021‒2027 in pri odločanju o menjavah na najvišjih položajih v institucijah EU-ja, ki bo sledilo volitvam. Takšne konkretne dileme so v ozadju sporočila EU-ja, da je pri obravnavi morebitne britanske prošnje za podaljšanje prioriteta zagotoviti nemoteno delovanje institucij Unije.