Štiri mesece po zgodovinskem obletu 2014 MU69 je Nasina sonda New Horizons domov poslala prvo četrtino zbranih podatkov. Dovolj za prvo obsežno znanstveno objavo, ki pove nekaj več o tem nenavadnem nebesnem telesu. Članek je za vse radovedne prosto dostopen v reviji Science.

Dobili smo tudi prvo pravo barvno fotografijo v visoki ločljivosti, naslovno v članku. Na njej vidimo dvojno, 36 kilometrov dolgo "palačinko", piše v Nasinem sporočilu za javnost.

Telo je zelo rdeče, precej bolj kot drugi predstavniki Kuiperjevega pasu, tudi bolj kot Pluton in celo bolj kot Mars. Je torej najbolj rdeče (znano) nebesno telo v Osončju. Barvo mu daje mešanica metanola, vodnega ledu in nekaterih drugih organskih snovi (ogljikovodikov), ki je precej drugačna od drugih preučevanih teles v področju.

MU69 je sestavljen iz dveh dokaj sploščenih polovic, ki sta se pred več kot štirimi milijardami let očitno nežno dotaknili in se spojili. Spodnja ima vzdevek Ultima, zgornja in manjša Thule. Kako sta se v kaosu praosončja združili, ni jasno. Znanstveniki preigravajo dva scenarija, po prvem sta se upočasnili zaradi relativno goste meglice v zgodnjem Osončju. Po drugem sta krožili druga okoli druge in energijo zmanjšali z odmetavanjem materiala, se na koncu plimsko zaklenili, se torej vedno gledali z isto stranjo, in se naposled dotaknili.

Obravnavali so tudi površne pojave. Največje, kar 8-kilometrsko nižavje je nastalo s trkom, medtem ko se je roj manjših kotanjic najbrž pojavil po izpihovanju plinov in rušenjem površja.

Novim dogodivščinam naproti
Sonda Nova obzorja medtem drvi naprej v nedotaknjena prostranstva s hitrostjo 53.000 kilometrov na uro. Kmalu bo opravila oddaljena opazovanja dveh drugih teles, začenši z 2014 PN70. Ličnih fotografij ne bo, zato pa prgišče informacij o kemični sestavi, velikosti in zelo približni obliki.

Nasa medtem išče nove tarče za vsaj še en bližnji oblet, ki se bo predvidoma zgodil v prihodnjih nekaj letih. Vodja misije Alan Stern je namreč januarja razkril, da je v sondi ostalo dovolj goriva, približno dva kilograma več od pričakovanj, in če bo sreča hotela, bi teoretično lahko opravili še celo dva obleta. Časa ima še približno osem let, kolikor naj bi še trajalo potovanje skozi Kuiperjev pas.

Zdaj pa k drugim novostim, ki so se nabrale skozi teden.

VESOLJSKI TEDNIK

1. Artemis: 5 pristankov na Luni, 37 izstrelitev

Lunarni portal, mala vesoljska postaja pri Mesecu, meso postaja. Nasa je podpisala 375 milijonov dolarjev vredno pogodbo za razvoj in izdelavo prvega elementa s podjetjem Maxar Technologies, nekoč SSL.

Element je viden na ponazoritvi zgoraj. Izstreljen bo prvi, predvidoma leta 2022 na komercialni raketi. Skrbel bo za električno napajanje celotne postaje in za premikanje, zadnje s pomočjo ionskih motorjev, da se zmanjša potreba po pogostem napolnjevanju rezervoarja.

Pred letom 2024, ko naj bi se prvi astronavt spustil na Mesec, bo Lunarni portal (Lunar Gateway) dobil še en uporaben modul z za življenje prijaznim prostorom. Toda ta bo majhen, namenjen zgolj kratkemu postanku astronavtov in ne daljšemu bivanju.

Administrator Nase Jim Bridenstine je v četrtkovem govoru poudaril, da Nasa noče pri Mesecu zgraditi še ene Mednarodne vesoljske postaje in se pogrezniti v finančno močvirje, ki bi upočasnjevalo marsovske misije. Dejansko hoče postaviti le majhno postajico, ki bo koristna za odhode na površje Lune ali za izstrelitve globlje v Osončje. In ki jo bo mogoče dajati v najem komercialnim, pa tudi državnim akterjem. Postaja kot celota bo uporabna predvidoma 15 let, najbrž pa še precej več.

Opisal je tudi celoten program Artemis vse do leta 2028 (grafična ponazoritev tukaj). Vseboval bo 37 izstrelitev raket, obsegal pa kar pet pristankov ljudi na površju Meseca. Začenši z 2024 bodo s pomočjo rakete SLS in vesoljske ladje Orion ljudje na naš naravni satelit odšli vsako leto.

Toda: Artemis je še vedno v vicah. Politika še ni obravnavala 1,6-milijardne povišice Nasinega proračuna za letos, ki bi sprožila Artemidino kolesje. Poleg tega bodo povišice za naslednja leta še precej težje, slišati je ocene od treh do celo osmih milijard dolarjev na leto. Sta podpredsednik ZDA Mike Pence in administrator Nase gradila gradove v oblakih? Izvedeti bi morali kaj kmalu.

Video: Obširneje je o načrtu Bridenstine spregovoril v enournem govoru spodaj

2. Na Marsu našli ogromne zaloge ledu

Mars je zelo suh planet z bornim ozračjem. To pa še ne pomeni, da vode nima. Če se koplje malo globlje, ima njegova prst primešanega precej H₂O, najdejo se zakopani ledeniki, pod južnim polom naj bi se skrivalo celo 20-kilometrsko jezero.

Zdaj so znanstveniki prišli na sled še enemu najdišču. S pomočjo Nasine stare sonde Mars Reconnaissance Orbiter so radarsko preverili severni pol Marsa. Pod njim so našli plast za plastjo pradavnega ledu, piše v sporočilu za javnost ameriške geofizikalne zveze.

Verjetno gre za ostanke starih polarnih ledenih oklepov. Če bi tamkajšnji led stopili, bi celoten Mars prekrili z 1,5 metra debelo vodno gladino, so ocenili avtorji raziskave, objavljene v Geophysical Journal Letters.

Mimogrede, Mars Reconnaissance Orbiter je pred kratkim nabral 60.000 orbit. Deluje že od leta 2005.

3. Želite na Mars?

Ko smo že pri rdečem sosedu, ni več daleč izstrelitev naslednjega Nasinega roverja. Z njim pride priložnost, da pošljete svoje ime na Mars. Le vpisati se je treba v ta Nasin obrazec in potovalo bo skupaj z Roverjem 2020 na rdeči planet.

4. Kitajcem je (tokrat) spodletelo

Kitajske oblasti so 14 ur po dogodku potrdile spodletelo izstrelitev rakete Dolgi pohod 4C. Prva in druga stopnja sta svoje opravili, tretja pa ne, zato je skupaj s tovorom (domnevno vojaškim satelitom) padla na tla. To je druga ponesrečena izstrelitev tega tipa rakete v zadnjih desetih poskusih.

Dolgi pohod 4C sicer v nižjo Zemljino orbito zmore dobre štiri tone tovora.

Kitajski vesoljski program se je v zadnjih letih razcvetel. Z njim tudi raketni, ki z dokaj nizkimi cenami in visoko zanesljivostjo začenja vabiti zahodne stranke. Družina raket Dolgi pohod sicer obsega vse od miniaturnih do težkonosilnih.