Letošnji bienale se je slovesno začel z večerno podelitvijo nagrad. Dobitnik velike nagrade 33. grafičnega bienala je umetnik, aktivist in kurator Hamja Ahsan, ki živi in dela v Londonu. Nagrado za raziskovalno rezidenco je prejela bolgarska umetnica Martina Vacheva, posebno omembo je prejel kitajski umetnik samouk Xiyadie. Dobitnika je izbrala žirija, ki so jo sestavljali profesorica primerjalne književnosti in francoskega jezika na New York University Emily Apter, Pablo Larios iz Hondurasa, ki trenutno živi v Berlinu, kjer piše dela s področja leposlovja in deluje kot pisatelj in svobodni umetnostni kritik, umetniški vodja v Ujazdowski Castle centru za sodobno umetnost v Varšavi Jaroslaw Lubiak ter slovenski umetnik Ištvan Išt Huzjan, prejemnik velike nagrade 31. grafičnega bienala, so sporočili z Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC).

Kot je zapisala žirija, klic h glasovanju na Aspergistanskem referendumu Hamje Ahsana "strastno angažira demokratični proces glasovanja, demografsko reprezentacijo, državno ikonografijo in sodelovanje gledalcev, da bi preizprašali in potencialno popravili širše strukture socialne izključenosti in odtujenosti". "Ahsan s svojo podobo 'militantnega introvertiranca' predlaga reparativni družbeni okvir, ki je luciden, duhovit, poetičen in politično odmeven," še piše v obrazložitvi.

Satira rdeča nit letošnjega bienala
Dogodek dolge tradicije, ki je Ljubljani že pred leti izboril mesto na zemljevidu pomembnejših razstav, letos poteka pod naslovom Vice v lisice, rdeča nit pa je, kot rečeno, satira. Vlogo kuratorja je prevzel priznani umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki je kot eden izmed sodelujočih ustvarjalcev sodeloval že na prejšnjem bienalu. Za ustvarjanje letošnjega dogodka se je ponudil kar sam, pravi Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), ki bienale organizira.

Skupno točko s kolektivom so med drugim našli na območju, ki se mu kolektiv posveča – to je vzhodno od nekdanjega Berlinskega zidu in zahodno od Kitajskega zidu. In tu so našli povezavo z geopolitičnim prostorom, ki ga je včasih zaobjemal ljubljanski grafični bienale.
Delovanje kolektiva Slavs and Tatars je usmerjeno k založniškemu delu in jeziku oziroma prevodom iz enega v drug jezik. Izbrali pa so ga tudi zato, ker je v zadnjem času že kar moda, da velike razstave in bienali vabijo umetnike kot kuratorje, in tudi njih je zanimalo, kako grafični bienale vidijo umetniki.

Ob iskanju povezave med grafiko in sodobnim časom so jo umetniki našli na presečišču med satiro in grafiko. Obe po besedah Nevenke Šivavec nagovarjata najširše množice, tudi danes na spletnih omrežjih nastajajo memi, protestni plakati in drugo.

Nov čas, novo polje grafičnega ustvarjanja
Tudi letos predstavlja Grafični bienale produkcijo v različnih medijih, ne zgolj tradicionalni grafiki. Nevenka Šivavec glede tega že nekaj let aktualnega vprašanja pravi, da je bil MGLC res ustanovljen, da postane grafični produkcijski center, kar še vedno je. Vmes je postal tudi muzej, ki se v svojih rednih programih intenzivno ukvarja s tradicionalnimi in sodobnimi oblikami grafike. Bienale pa je moral iti v korak s časom, če je želel v poplavi bienalov po svetu "obdržati glavo nad vodo". Ker smo že nekaj časa v t. i. postmedijski dobi, so iskali v smeri, da so se vprašali, kaj lahko z grafiko sporočamo in kako. In tako se je polje grafike zelo razširilo, je povedala in dodala, da poleg tega danes tudi ni prav veliko umetnikov, ki bi se ukvarjali samo z grafiko.

33. grafični bienale je odprl vrata v Švicariji, razstava pa bo na ogled na devetih prizoriščih po Ljubljani. Poleg Švicarije in MGLC-ja še v Projektnem prostoru DUM, Galeriji Equrna, Narodni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici, Galeriji ZVKDS, Galeriji ISIS ter razstavišču DobraVaga. Na njem se predstavljajo umetniki iz Slovenije, Poljske, Ukrajine, Gruzije, Bolgarije, Kitajske, Irana, Velike Britanije in ZDA, ki v sklopu svojih raznoterih praks uporabljajo samosvoje grafične jezike.

Z uporabo ironije in smešenja želijo spodbuditi vznik izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Ob zgodovinskem delu so na razstavi na ogled tudi dela sodobnih umetnikov, vključene so intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih.

Kot narekuje tradicija, se na samostojni razstavi predstavlja nagrajenec 32. bienala – dela Alejandra Paza bodo na ogled v Plečnikovi hiši –, uradno odprtje bo jutri. Gvatemalski umetnik in arhitekt tokrat stopa v dialog z Epikurjevo filozofijo in Plečnikovim zasebnim vrtom, kjer je oživela njegova performativna intervencija Epikurjev vrt.

Razstavo bosta bogatila vrsta spremnih prireditev in zbornik Crack Up – Crack Down, ki bo izšel pri založbi Mousse in bo poleg predstavitve satiričnih in grafičnih praks vključeval prispevke uveljavljenih strokovnjakov ter akademikov.

Petkovemu odprtju bosta sledila otvoritvena dneva v soboto in nedeljo, ki bosta ponudila pester program. V soboto bo med drugim v Švicariji potekal simpozij, ki ga bo moderiral kolektiv Slavs and Tatars. Med drugim bo na simpoziju svoj prispevek z naslovom Enakost in cinizem: satira in Martin Krpan, Top lista nadrealista ter Borat predstavil predavatelj filozofije na Univerzi v Liverpoolu Vid Simoniti.