Žirija v sestavi Vanesa Matajc, Matej Bogataj, Žiga Rus in Ana Geršak kot predsednica je izbirala med 45 knjigami kratke proze, med katerimi tudi letos prevladujejo zbirke osebnoizpovedne in spominske tematike.

Pri iskanju najboljše kratkoprozne zbirke leta 2018 je bila žirija pozorna na tematsko konsistentnost in zaokroženost celote v odnosu do posameznih zgodb zbirke ter njihovo formalno in slogovno izpeljavo. Žirija je med štiri nominirance uvrstila štiri zbirke z naslednjimi utemeljitvami.

Blatnikovi Ugrizi (LUD Literatura) so zbirka kakšnih petdesetih kratkih in mikrozgodb, dolgih od enega stavka do nekaj strani. Tematsko in geografsko so zelo pestre, enkrat bolj žanrsko spogledljive in drugič bolj veristična podoba na podobe razmnoženega sveta. Še najbolj jih druži prepoznavna pripovedna strategija, saj je v njih s kar najmanj besedami povedano čim več, torej je pisava minimalistična in kar najbolj zgoščena, literarna skica ali očrt pa priziva eksistencialne situacije, v katerih je še vse odprto.

V kratkih zgodbah Vesne Lemaić Dobrodošli (Cankarjeva založba) so prevladujoči liki v razmerju "mi in drugi" resda ljudje na begu in ljudje, ki z njimi sodelujejo ob prihodu na mejo, v šotorskih zbirališčih na meji, v azilnem domu ali skvotu. Kratke zgodbe prežarčijo naslovno besedo zbirke Dobrodošli z odprtimi razmerji med njenim dobesednim in ironičnim pomenom v vsakokratnem resničnostnem kontekstu. Največkrat prvoosebna pripoved, ki teče iz izkušanja situacije, blokira vsak možen vonj po sentimentalnem, ki ga je sprožalo medijsko poročanje o zahodnoevropskih gestah "dobrodošlic".

Junake novih Mazzinijevih zgodb Pohlep (založba Goga) – vselej zgrajenih okoli domiselnih zapletov in presenetljivih koncev, ki so pogosto tudi zgodbeni vrhunci – tako ali drugače zaznamujejo "slepe pege". Precej junakov ne zmore dojeti, kako jih izčrpava družbeni sistem: s svojimi zahtevami po nadproduktivnosti, s svojo kulturo narcisizma ali z vsiljevanjem tržne logike na prav vseh področjih, celo v intimnih odnosih ali v polju umetnosti. Po eni strani se zdi, da bi lahko junaki, če bi spoznali svoje zmote, zaživeli bolje; hkrati pa zgodbe mestoma tudi namigujejo, da brez slepih peg pravzaprav ne gre.

Svet Tomažinove Anonimne tehnologije (LUD Literatura) je svet antiutopične prihodnosti Iztrebljevalca, mehanskih teles in umetne inteligence, je srečevanje novega in starega, dediščina historičnega futurizma in njena projekcija prihodnosti, obogatena s tehnološkimi inovacijami ter podkrepljena z zavestjo o vstopanju v dobo ekoloških, političnih, družbenih in individualnih kriz. Pod Tomažinovo taktirko se Ljubljana spreminja v Gotham city, le da je mesto prepuščeno destruktivnemu soočenju z lastno fantazmo, novodobnim Frankensteinom, ki svojega stvaritelja noče več razumeti, temveč zgolj uničiti.

Nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov v višini 2.000 evrov financira založba Goga. Zmagovalec bo znan 30. avgusta, razglasili pa ga bodo v sklopu Festivala Novo mesto short. Festival bo potekal pred knjigarno in kavarno Založbe Goga na Glavnem trgu v Novem mestu.