Socialisti, liberalci, zeleni in levica vztrajajo pri spremembi naziva, čeprav je tiskovni predstavnik Jeana-Clauda Junckerja na zaslišanju upravičil dosedanji naziv in spretno krmaril med vprašanji, ne le z dobro retoriko, temveč tudi z dobrim poznavanjem področij, humorjem in ofenzivo šarma.

Že v uvodu je poudaril, da razpravo, ki jo je sprožil naziv resorja, jemlje zelo resno, saj so nazivi pomembni. Poudaril je, da biti Evropejec zanj pomeni živeti v svetu vrednot, kot so demokracija, vladavina prava in človekove pravice, imeti zdravstveno varstvo, biti opremljen z znanjem, se počutiti varno doma in na ulici, biti odprt in pomagati pomoči potrebnim.

Na vprašanje, pred čim je treba zavarovati evropski način življenja, je odgovoril, da pred tistimi, ki nam ne dopuščajo, da praznujemo 14. julij v Nici, ki ne dajejo hrane prosilcem za azil in ki ne dovolijo otrokom, da hodijo v šolo.

Naše vrednote so zelo odporne proti grožnjam populistov, ti bi se morali počutiti ogrožene od naših vrednot, je Schinas odgovoril na očitke, da naziv daje hrano populistom. Pri tem nazivu po njegovih besedah nikakor ne gre za dihotomijo med "mi" in "oni".

"Ni boljšega dokaza, da multikulturalizem deluje, kot je pogovor evropskega poslanca, ki je turški Ciprčan, in grškega kandidata, ki se v Evropskem parlamentu pogovarjata grško," je Schinas odgovoril na vprašanje o "kulturnem rasizmu", ki mu ga je zastavil Niyazi Kızılyürek, poroča Politico.

Kljub temu je slišal številne pozive k spremembi naziva – od socialdemokratov, liberalcev, zelenih do levice. Več poslancev ga je vprašalo, ali se bo osebno zavzel za spremembo naziva. Odgovoru se je izognil z besedami, da popolnoma zaupa novoizvoljeni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, da bo znala pretehtati vse argumente in sprejeti pravo odločitev.

Med prioritetami obsežnega področja, ki ga bo pokrival, je Schinas izpostavil tri sklope: prizadevanja za pravičnejšo in bolj vključujočo družbo, nov pakt o migracijah in azilu in varnostno unijo. Glede migracij in azila je poudaril, da je nujen nov, svež začetek, pri čemer se je treba zavedati, da ni ene same čudežne rešitve.

Hrvatica Šuica ni prepričana o lastni potrditvi

Hrvaška kandidatka za podpredsednico Evropske komisije in odgovorno za "demokracijo in demografijo" Dubravka Šuica je v sklepnem govoru dejala, da je imela le nekaj tednov časa za pripravo na resor, saj se je predtem kot evropska poslanka ukvarjala s popolnoma drugimi zadevami. "Ostala bom vaša kolegica, pa če bom podpredsednica komisije ali pa ostala z vami v parlamentu," je kandidatka po poročanju Politica skeptična glede lastne potrditve.

Čeprav je pravosodni odbor Evropskega parlamenta odločil, da lahko Šuica kljub ugibanjem o izvoru njenega premoženja na Hrvaškem nastopi na zaslišanju, jo je o tem povprašal nemški poslanec Martin Sonneborn – po njegovih besedah je nekoč bila učiteljica z izrabljenim renaultom, po vstopu v politiko pa je lastnica nepremičnin in jaht.

Njeno premoženje naj bi bilo namreč nesorazmerno s prihodki: z možem imata v lasti vilo v Dubrovniku, hiši v Cavtatu in na polotoku Pelješac, stanovanji v Dubrovniku in Zagrebu, počitniško hišo v BiH-u ter jahto in tri avtomobile. Šuica je odgovorila, da so bili njeni interesi vedno transparentni in da je njen mož kot kapitan ladje dobro zaslužil.

Med zaslišanjem je sicer izpostavila padajočo rodnost v Evropi in dodala, da so zakonite migracije pomembne za celino, saj bo brez njih evropski trg dela do leta 2070 izgubil četrtino delovne sile. Poudarila je, da se bo osredotočala tudi na izseljevanje ljudi s podeželskih območij osrednje in vzhodne Evrope proti zahodu celine.

28-letni Sinkevičius bi postal najmlajši evropski komisar

Litovski kandidat za komisarja za okolje in oceane Virginijus Sinkevičius bi z 28 leti lahko postal najmlajši evropski komisar v zgodovini EU-ja. "Ta mandat bo najbolj zelen, ki ga je Evropa kadar koli videla ... bo tudi zelo moder," se je v sklepni izjavi 28-letni Litovec poigral z nazivom svojega portfelja. Obljubil je, da se bo posvetil oceanom: plastičnim odpadkom in t. i. mrtvim območjem zaradi pomanjkanja kisika. Boril se bo tudi proti nezakonitemu ribolovu.

Evropski zeleni dogovor, za katerega je odgovoren Frans Timmermas, je ena izmed rdečih niti naslednje Evropske komisije. Litovec v sklopu dogovora poudarja še biološko raznolikost, krožno gospodarstvo in ničelne izpuste. Sinkevičius se je vnaprej zahvalil za zaupanje mladi generaciji. Poslanci so njegov nastop večinoma ocenili pozitivno.

Avstrijec Johannes Hahn, kandidat za proračunski resor, je v govoru poudaril svoje desetletne izkušnje, saj je bil med letoma 2010 in 2014 evropski komisar za regionalno politiko, nato pa komisar za širitev.

Hahn je zagotovil, da bo naredil vse, da pri pogajanjih za finančni okvir 2021–2027 doseže proračun v vrednosti najmanj 1,1 odstotka moči gospodarstva EU-ja. Po vsej Evropi zaznava potrebo po naložbah na področjih okolja, varnosti, gospodarstva in raziskovanja.

Podporo med evropskimi poslanci ima Hahn tudi pri predlogu, da bi imel EU višje lastne prihodke. Tako imenovanemu davku na plastiko na primer nasprotuje le še Poljska, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Z višjimi lastnimi prihodki bi lahko v EU-ju tudi lažje premostili razliko med netoplačniki in netoprejemniki.

Avstrijec se je ob koncu zaslišanja še pošalil, da imajo številni poslanci njegovo telefonsko številko in da ga lahko tudi pokličejo, če ga potrebujejo: "To zame ni bilo zaslišanje, ampak plodovita izmenjava mnenj." Ob koncu zaslišanja so poslanci na Twitterju objavili pretežno dobra mnenja.

Prvo zaslišanje: Gentiloni pozitivno, Simsonova pa ne

Italijana Paola Gentilonija so evropski poslanci po zaslišanju neuradno podprli za komisarja za gospodarstvo, medtem ko jih Estonka Kadri Simson ni prepričala in bo najverjetneje dobila dodatna vprašanja.

Nekdanji italijanski premier Gentiloni je obljubil enako obravnavo vseh članic Evropske unije pri uveljavljanju proračunskih pravil. Tudi italijanski proračun, ki je bil v preteklih letih v središču pozornosti Bruslja, namerava obravnavati enako kot vse druge.

Sorodna novica Neuradno so Lenarčiča podprle vse politične skupine z izjemo skrajne desnice

Večina vprašanj evropskih poslancev se je nanašala na evropska proračunska pravila in prožnost pri uveljavljanju teh pravil. Predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) so mu očitali premalo podrobne odgovore, poroča portal Politico.

Gentiloni je sicer napovedal, da si bo ob neuspešnih mednarodnih pogajanjih o obdavčevanju digitalnega gospodarstva prizadeval za evropski digitalni davek, ki bi vključeval tudi ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. Predstavnica levice je izrazila dvom, da bo Gentiloni kot delničar Amazona podjetje obravnaval nepristransko. Odgovoril je, da je delnice prodal in pri tem ni obogatel.

Estonka ni predstavila konkretnih zavez

Kandidatka za evropsko komisarko za energijo Kadri Simson se na zaslišanju pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta ni izkazala. Estonka ni prepričala evropskih poslancev in bo morala verjetno odgovarjati na dodatna pisna vprašanja. Med zaslišanjem se je držala svojih zapiskov, pri odgovorih se je večkrat ponavljala. Ni ji uspelo predstaviti konkretnih zavez, kako bi se lotila zastavljenih načrtov, piše Politico.

Liberalka se je na zaslišanju sicer zavzela za podnebno nevtralno Evropo do 2050 in zagotovila, da bo energijska unija temelj zelenega dogovora. Kot evropska komisarka za energijo bo njena odgovornost, da uravnovesi podnebne ambicije EU-ja z drugimi energijskimi prioritetami, kot so energijska varnost, dostopne cene in ohranitev konkurenčnosti evropskih podjetij.

Poljak, Francozinja in Švedinja na popravni izpit

Zaradi pomanjkljivih odgovorov bosta morala na dodatna pisna vprašanja odgovarjati tudi poljski kandidat za komisarja za kmetijstvo Janusz Wojciechowski in švedska kandidatka za evropsko komisarko za notranje zadeve Ylva Johansson. Na dodatna vprašanja bo morala odgovarjati tudi francoska kandidatka za komisarko za notranji trg Sylvie Goulard. Poleg šibkih odgovorov ji poslanci očitajo tudi finančne malverzacije, zaradi katerih jo preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam OLAF, in visoke zaslužke pri delu za možganski trust, ko je bila evropska poslanka.