Predsednik odhajajoče uprave Tomaž Berločnik se je na čelo Petrola zavihtel leta 2011 in družbo prerodil, saj je leto za letom nizala uspehe, Petrolova vrednost pa se je pod njegovo taktirko podvojila. Pred kratkim je prejel celo nagrado menedžer leta 2019. Zakaj so nadzorniki sporazumno odslovili tako uspešno upravo? Aktualno dogajanje so za MMC komentirali nekdanji ministri za gospodarstvo Jože Mencinger, Matej Lahovnik in Maks Tajnikar.

Zakaj je bila razrešena uprava Petrola, bodo, ker je država ključna lastnica, ki ključno vpliva na nadzorni svet, morali pojasniti Slovenski državni holding (SDH), pristojna ministra za finance in gospodarstvo ter sama uprava Petrola, ker "je več kot očitno, da gre za sporazumno razrešitev", je za MMC dogajanje komentiral nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. "Prav bi bilo, da pojasnijo tudi, pod kakšnimi pogoji so se razšli, saj gre za družbo v državni lasti, kjer ima država odločilen vpliv na upravljanje," je dodal. Po njegovih besedah je izredno nenavadno, da je nadzorni svet zamenjal "mačka, ki lovi miši", v družbi, ki zadnja leta v Sloveniji predstavlja referenco za dobro upravljanje. "Kaže se izrazito slaba nova praksa pri nadzornikih, ki verjetno ne bo všeč malim delničarjem, ki so zadnja leta prejemali zelo dobre dividende," je dodal.

Sorodna novica Vlada pozvala SDH, naj pojasni dogajanje v Petrolu

Razrešitev uprave, ki odlično dela, je, če ne obstajajo kakšni krivdni razlogi, lahko le v škodo družbe. "Konja, ki zmaguje, ne menjaš. Če nadzorniki menijo in imajo razloge za razrešitev, da je prišlo do napak pri vodenju Petrola, potem je razrešitev lahko upravičena, če pa imajo razlogi politično ozadje, gre za nekaj, kar so naredili v škodo družbe," je opozoril Lahovnik.

Da je vse skupaj zelo nenavadno, saj je bila uprava Petrola izredno uspešna, je za MMC opozoril tudi Jože Mencinger, ki je prav tako nekdanji gospodarski minister. "Pri nas se venomer vse zamenjuje, ne da bi vedeli, kdo pije in kdo plača, mogoče kdo drug hoče na njegovo (Tomaž Berločnik, op. a.) mesto, vse skupaj je neznanka," je izrazil mnenje, da je kadrovanje po državnih podjetjih v Sloveniji od vekomaj zastrto s tančico skrivnosti. Stvari bodo jasnejše, ko bomo videli, kdo bo tisti, ki se bo usedel na njegov stolček na čelu uprave, je sklenil.

Nestrinjanje okoli strategije ni resen argument

"Sem slišal razlog, da se ne strinjajo okoli strategije, zaradi tega ljudje ne odstopajo kar tako, verjetneje je, da nekomu ni všeč (Tomaž Berločnik, op. a.), zdaj moramo ugotoviti, kdo je to, uprave se običajno zamenjajo, ker nekomu niso všeč," je za MMC odstop uprave Petrola komentiral nekdanji gospodarski minister Maks Tajnikar in dodal, da ne gre nujno za političen pritisk.

Nestrinjanje okoli strategije so kot razlog navedli zgolj, ker "je treba nekaj povedati, ne more pa to biti resen argument". "Berločnika bi bilo prej za pohvaliti, da ima strategijo, slovenska podjetja je običajno sploh nimajo, zlasti ne strategije internacionalizacije, širjenja na Balkan, južno Evropo itd., same pohvalne stvari," je dejal.

Nadzor svinčnikov in nenadzirane milijarde

"Znova smo priča, da prihaja v družbi v pretežni državni lasti do sporazumne razrešitve, pri čemer niso znani ne razlogi niti pogoji z odpravninami vred, največji absurd pa je, da je trenutno na čelu Petrola kot v. d. predsednica nadzornega sveta (Nada Drobne Popović, op. a.), ki je SDH v čudnih, nerazjasnjenih okoliščinah zapustila na enako skrivnosten način, kot so zdaj sporazumno razrešili upravo Petrola," je opozoril Lahovnik.

"Glede na to, da morajo ministrstva in drugi državni organi pojasniti nakup vsakega svinčnika, ko gre za nekaj 100 evrov, je paradoksalno, da tukaj, kjer gre za milijardno državno premoženje, ni nobenih pojasnil," je opozoril Lahovnik in dodal, da ne bi bilo nič spornega, če bi šlo za družbo v 100-odstotni zasebni lasti. Ker pa gre za državno premoženje, bi po njegovih besedah morali natančno pojasniti tako razloge za sporazumno razrešitev kot tudi vsebino dogovora z odpravninami vred. "Paradoksalno je v tej državi vse informacija javnega značaja, ko govorimo o državnih milijardah, pa ne," je dodal.

Petrol obvladuje naftni trg

Vas razlog, da gre za razhajanje med nadzornim svetom in upravo zaradi strategije prihodnjega razvoja družbe, prepriča? "Ne, to je običajna floskula, ki se uporabi, da se pod preprogo pometejo vsi realni problemi, ki očitno obstajajo. Zdaj bodo čakali, da se poleže prah. Očitno imajo tako nadzorniki kot uprava, pa tudi država kot pretežna lastnica, zelo dober razlog, da molčijo," je odgovoril Lahovnik in dodal, da po energetskem zakonu Petrola sploh ni mogoče prevzeti brez soglasja Vlade RS. "Gre za družbo sistemskega pomena, ki skoraj v celoti obvladuje trg naftnih derivatov v Sloveniji, absurdno je, da je razrešitev uprave zavita v skrivnost," je opozoril. Petrol ima po njegovih besedah v lasti koprsko družbo Sermin, prek katere v Slovenijo pride več kot 90 odstotkov nafte, kdor obvladuje to podjetje, obvladuje slovenski naftni trg.

Koliko milijonov evrov bo stal molk uprave?

Za zdaj po Lahovnikovih besedah naokoli krožijo zgolj špekulacije, tudi o nepravilnostih pri delu uprave, a očitno nikoli ne bomo izvedeli, kaj je res, ker "sta uprava in nadzorni svet našla skupni imenovalec v obliki pogojev razrešitve, ki očitno ustrezajo vsem". "Molk in sporazumen odhod se bosta primerno plačala, kar je v zasebnem sektorju normalno, ko gre za družbe v večinski ali pretežni državni lasti, pa to ni prav, ker gre za denar vseh državljanov," je dodal.

Da so se vsi skupaj zavili v molk, je po Lahovnikovih besedah še najbolj v interesu prav nadzornikov, ker bi večmilijonske odpravnine za razrešitev uprave, ki odlično dela in je Petrol spravila na pot uspeha, močno razburile javnost. Sploh v času, ko vlada jemlje najšibkejšim in ukinja dodatek na delovno aktivnost. "Zapisali so, da pogoji razhoda ostanejo tajni, zato da so imeli več manevrskega prostora in so si z bogatim paketom odpravnin kupili molk uprave, gre za domačijski način upravljanja, tipičen za Slovenijo," je nadaljeval.

Zakaj so odpravnine tajne?

Zakaj podjetje v lasti Slovenije, torej davkoplačevalcev, ne bo pojasnilo okoliščin, tudi tega, kako visoke odpravnine so bile podeljene? "Skrivali se bodo za tem, da ne gre za družbo formalno v večinski lasti države, ampak je v pretežni lasti države, pri čemer bodo zanemarili in se delali nevedne, da v družbi država vse od osamosvojitve naprej odločilno vpliva na upravljanje, pa tudi na sestavo nadzornega sveta," je odgovoril Lahovnik, ki je prepričan, da bi tudi družbe, kot je Petrol, morale transparentno pojasniti okoliščine in pogoje razrešitve.

Bo naslednja padla Krka?

Zakon o informacijah javnega značaja zavezuje, da je javnost obveščena, ko gre za podjetja v večinski državni lasti. "Takšen je bil primer Lidije Glavina in SDH-ja, tam je Računsko sodišče zahtevalo razkritje njene pogodbe, v družbah, kjer država ni večinski lastnik, pa jih zakon ne zavezuje," je dejal Lahovnik in dodal, da "to ni ne transparentno ne v duhu dobrega gospodarjenja". Po njegovih besedah se lahko vprašamo, kdo bo naslednji, kjer bodo padle domine. Bo to novomeška Krka, ki je tudi "pretežno" v državni lasti? Podobno zgodbo lahko nadzorniki brez težav izpeljejo tudi tu, je prepričan Lahovnik.

V ozadju vse niti vlečejo lobiji

"V medijih se pogosto piše, da so to politične zamenjave, hec pa je v tem, da večina zamenjav v zadnjih letih ni bila politična, ampak interesna, gospodarstvo v Sloveniji obvladuje kar nekaj lobijev," je dejal Tajnikar, ki je prepričan, da še zdaleč ni nujno, da Berločnik "ni všeč" komu blizu vlade Marjana Šarca. "Mislim, da se vladni ljudje sploh ne upajo drezati v to osje gnezdo," je dodal. Omenjeni lobiji imajo svoje lovke razpredene po Združenju Manager, Klubu slovenskih podjetnikov itd., je naštel.

Vlada sicer trdi, da o vsem skupaj ne ve ničesar in naj bi pojasnila glede zamenjave zahtevala od SDH-ja, ki pa zadeve za zdaj še ne komentira. "Presenetljivo je, da so se tako na horuk odločili za spremembe, nadzorniki jih niso pojasnili, vlada pa o vsem skupaj ničesar ne ve. Ne vem, kaj je huje. Če vedo in so se odločili za politično zamenjavo uprave, ki je delala dobro, je to slabo, če pa o vsem skupaj sploh niso nič vedeli, je pa to še slabše, ker to pomeni, da nekdo drug upravlja to državo," je še opozoril Lahovnik.

"Vsi, ki smo bili kdaj v vladi, vemo, da se takšna menjava ne more zgoditi brez vednosti resornih ministrov in predsednika vlade, če pa se je zgodila brez njihove vednosti, je skrajni čas, da se vprašamo, kdo upravlja to državo," je sklenil pogovor Lahovnik.

Je zamenjavo zrežiral lobi blizu vladi Marjana Šarca?

"Lobija okoli Šarčeve vlade ne poznam, ne vem, kdo naj bi to sploh bil, stranka je nova, ki v ozadju nima ničesar. Imajo Urlepa (Vojmir Urlep, op. a.), ki je v gospodarstvu številka ena, a ni bil nikoli neki močan lobist v Sloveniji, nima takšnega položaja in moči," je odgovoril Tajnikar in pritrdil, da je generalni sekretar vlade LMŠ-jev Brane Kralj "odletel" s položaja izključno zato, ker je s kadrovskimi namigi naivno podrezal v "enega od izredno močnih lobijev in se na hitro opekel".

Tudi Lahovnik je dejal, da je vse še vedno "zavito v meglo", tako da nikakor ni mogoče ugotoviti, ali gre za potezo, ki je blizu Šarčevi vladi, ali pa je na delu kdo drug. "V prihodnjih dneh bo hitro jasno, kdo so režiserji, kdo igralci in kdo bo imel od vsega skupaj največje koristi," je prepričan, da nadzorniki že točno vedo, koga želijo nastaviti na stolčke Petrolove uprave.

"Že takrat, ko je Janša (Janez Janša, op. a.) nastavljal svoje direktorje, sem rekel, da njega volimo, če njegovi direktorji ne bodo dobri, ga ne bomo več izvolili, ko pa ljudi nastavlja Združenje Manager v imenu nekih 'višjih ciljev', je pa to smešno, njih ne volimo niti jih ne moremo odstaviti," je pojasnil Tajnikar in dejal, da gre za zelo staro zgodbo korporativnega upravljanja v Sloveniji. "Izmed modelov korporativnega upravljanja, ki jih OECD podpira, smo v Sloveniji izbrali takšnega, ki najlažje omogoča takšne in drugačne interesne zveze," je sklenil.