Slovenska vlada se je avgusta odločila, da bo po vzoru nekaterih evropskih držav v Slovenijo preselila ljudi slovenskega rodu (če bodo to želeli) iz Venezuele, ki je ujeta v precej kaotično politično in gospodarsko krizo. Naloga priprave akcijskega načrta je bila dodeljena posebni medresorski delovni skupini za koordinacijo repatriacije Slovencev iz Venezuele, ki jo vodi vladni urad za Slovence po svetu in je morala omenjeni načrt pripraviti do konca septembra.

Po podatkih, ki jih je v preteklosti navajal urad za Slovence po svetu, v Venezueli živi okoli 500 do 600 ljudi slovenskega rodu, po podatkih notranjega ministrstva pa je tam 335 slovenskih državljanov.

Kakšen načrt za repatriacijo slovenskih Venezuelcev je pripravila medresorska skupina, na uradu za Slovence na tujem ne želijo razkrivati. "Akcijski načrt za izvedbo repatriacije je še vedno v pripravi, saj se Urad in sodelujoči resorji zelo trudimo zajeti vse vidike ter zagotoviti, da bo načrt celovit. Medresorska delovna skupina za koordinacijo repatriacije Slovencev iz Venezuele se sicer redno sestaja. Akcijski načrt bo kmalu v medresorskem usklajevanju. Njegovih podrobnosti ne moremo razkriti," so za MMC pojasnili na Uradu za Slovence po svetu.

Datum repatriacije ostaja neznanka

Prav tako še ne želijo razkriti, kdaj naj bi se predvidoma začela repatriacija slovenskih državljanov iz Venezuele. "Točnega datuma, kdaj bodo v Slovenijo prispeli prvi posamezniki s statusom repatriirane osebe, ni mogoče napovedati. Vsako prošnjo se obravnava individualno in za vsakega posameznika/družino se išče najboljšo rešitev, kako izvesti prevoz iz Venezuele, da ne bi ogrozili njihove varnosti in kje ter kako jih namestiti v Sloveniji, da bodo dani pogoji za njihovo integracijo v slovensko družbo. Z vsakim prosilcem komuniciramo individualno," pojasnjujejo v uradu in dodajajo, da "podrobnih informacij o poteku repatriacije ali celo individualnih zgodbah (premoženje …) ne morejo dajati zaradi osebne varnosti, varovanja zasebnosti repatriiranih oseb in nacionalne varnosti Republike Slovenije."

50 prošenj za repatriacijo

Število prošenj za repatriacijo ni veliko, saj se po navedbah vladnega urada giblje okoli 50. Nekaj je bilo tudi poizvedovalcev, ki pa prošenj niso vložili. Za repatriacijo lahko zaprosijo tudi njihovi ožji družinski člani, ki pa po prihodu v Slovenijo ne bodo imeli statusa repatriirane osebe, ampak si morajo urediti dovoljenje za začasno prebivanje.

Sicer je tudi status repatriirane osebe omejen, saj posameznik status repatriirane osebe pridobi za največ 15 mesecev in ga ni mogoče podaljšati. "V tem času si mora oseba urediti ustrezen status, ki ji bo za tem omogočal bivanje v Republiki Sloveniji (a brez pravic, ki izhajajo iz statusa repatriirane osebe – npr. slovensko državljanstvo, če ga še nimajo, ustrezen status tujca z dovoljenjem za bivanje ipd.)," pojasnjujejo.

Prav tako v uradu za Slovence na tujem (še) ne želijo razkriti, koliko denarja bo država namenila za repatrizaciijo petdeseterice, ki je zaprosila za preselitev. "Natančna ocena finančnih posledic bo mogoča šele po znanem številu oseb za repatriacijo, pri čemer bo treba upoštevati način nastanitve in posebnosti dodeljevanja denarnih pomoči, ki vplivajo na višino dodeljenega zneska (odvisno npr. od števila družinskih članov, premoženja, prihrankov, zagotovljene oskrbe, višine dohodkov …). Natančne številke je nemogoče napovedati. Nikakor pa ne govorimo o enormnem znesku, ki bi bil za to potreben," še navajajo v vladnem uradu.

1,2 milijona evrov stroškov

Predlog akcijskega načrta za repatriacijo, ki ga vladni urad za Slovence po svetu ne želi razkriti, očitno ne nosi oznake tajnosti, kot so minuli teden razkrili v Dnevniku. Po njegovih navedbah naj bi vlada že sredi prihodnjega meseca razpravljala o omenjenem akcijskem načrtu, čeprav ta ni objavljen med številnimi gradivi, ki že čakajo na vladno obravnavo.

V predlogu akcijskega načrta naj bi denimo ocenili, da bi skupni stroški repatriacije za 70 ljudi znašali okoli 1,2 milijona evrov, od tega 112.000 za letalske vozovnice. Za zdaj naj bi obstajala dva scenarija, kako pripeljati repatriacije željne Slovence in njihove svojce iz Venezuele. En scenarij naj bi predvideval prihod z običajnimi komercialnimi leti, po drugem pa bi se Slovenija pridružila kakšni drugi državi članici EU-ja, ki prav tako organizira transport svojih državljanov iz Venezuele.

V akcijskem načrtu, kot piše Dnevnik, sta predvideni tudi dve možnosti za nastanitev repatriiranih oseb. Po slovenski zakonodaji se lahko ustanovi dom za priseljevanje, kar naj bi bila logistično najboljša možnost. Vendar bi to lahko vodilo v izoliranost repatriirancev. Druge možnosti so nastanitve v najeta stanovanja ali stanovanjske hiše oz. v prazna državna stanovanja. Del repatriiranih Venezuelcev pa bo verjetno nastanjen kar pri sorodnikih.

Kdaj pride do repatriacije oz. kakšne pravice uživajo repatriirane osebe?

Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja določa, da se po postopku repatriacije v Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da so v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci izpostavljeni različnim pritiskom, ter Slovenci, ki lahko doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi Slovenije. Do zdaj, kot so v preteklosti razkrili mediji, je Slovenija repatriirala le družino iz Sirije (osem članov), ko so se tam začeli stopnjevati oboroženi spopadi.

Repatriirane osebe so 15 mesecev deležne brezplačnega zdravstvenega varstva, pouka slovenskega jezika za ožje družinske člane repatriirane osebe, pridobitve osebnega delovnega dovoljenja ter osnovne oskrbe, kot sta nastanitev in prehrana ter minimalne socialne pomoči, če nimajo dohodkov ali drugih prejemkov.

V Slovenijo se sicer lahko na podlagi repatriacije preselijo osebe s statusom Slovenca brez državljanstva, če v preteklosti niso bile obsojene na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kazniva dejanja, ki se jih preganja tudi v Sloveniji.

Sicer pa je Slovenija v zadnjih letih v primerjavi z državljani drugih držav podelila kar nekaj slovenskih državljanstev Venezuelcem.

Leta 2018 je Slovenija je po podatkih MNZ-ja po izredni naturalizaciji podelila 233 državljanstev, od tega 15 Venezuelcem. Letos je državljanstvo dobilo 260 ljudi, od tega 32 Venezuelcev. V zadnjih petih letih je bilo sicer slovensko državljanstvo po izredni naturalizaciji podeljeno 61 slovenskim izseljencem in njihovim potomcem v Venezueli, po redni naturalizaciji pa 19 državljanom Venezuele. 77 ljudem pa je bila odobrena ohranitev dvojnega državljanstva (61 po izredni naturalizaciji, 16 pa mladoletnim osebam).