Posamezni, sporadični primeri še ne predstavljajo sezone gripe, pojasni Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V severovzhodni Sloveniji pa se sezona še ni začela, so sporočili z UKC-ja Maribor, kjer "še ni bil hospitaliziran pacient z mikrobiološko potrjeno gripo".

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so letos zelo zadovoljni s precepljenostjo svojih zaposlenih. Lani jih je bilo skupno precepljenih 1824, letos že več kot 2200. Ker cepljenje še ni končano, bi lahko delež cepljenih dosegel polovico zaposlenih, ugotavljajo. Da se bo tokrat proti gripi cepilo več ljudi, potrjujejo tudi na NIJZ-ju.

"Nedvomno je NIJZ letos prejel precej več zahtev za cepivo iz zdravstvenih ustanov, več kot lansko leto. Predvidevamo, da bi lahko bilo cepljenih enkrat več ljudi kot lani, kar je še vedno relativno malo v primerjavi z najbolj uspešnimi državami v Evropi," pojasnjuje Sočanova z NIJZ-ja. V sezoni 2018/2019 se je proti gripi cepilo 4,5 odstotka slovenskega prebivalstva. "Po precepljenosti proti gripi je Slovenija presenetljivo slaba," pripomni Sočanova.

Kako nastane cepivo?

Pred začetkom sezone je vsako leto na trgu nekoliko drugačno cepivo proti gripi. Svetovna zdravstvena organizacija namreč med letom spremlja pojavljanje in spreminjanje vseh podtipov in tipov virusov gripe, nato pa "cepivo za severno poloblo izbere na osnovi tega, kar se je dogajalo na južni polobli v njihovi sezoni," pojasni Sočanova, a doda, da gre za precej dolgotrajen proces. "Proizvajalci morajo iz primernega virusa narediti cepivo, pri čemer vzamejo le del virusa. Celoten proces pa ni nujno vedno uspešen, sploh če se virus medtem spremeni. A na srečo se to ne zgodi zelo pogosto."

Če cepivo ne prepreči gripe, omili njen potek

Učinkovitost cepiva je zelo odvisna tudi od starosti in zdravstvenega stanja posameznika. "Najbolje zaščiti mlade odrasle in mladostnike, ki imajo tudi najboljši imunski sistem. Zaščita pred zbolevanjem je običajno od 50- do 60-odstotna. Precej slabše v najbolj ranljivi skupini starejših, kjer je zaščitna učinkovitost lahko le od 20- do 30-odstotna. A dobro v tej skupini ljudi je v tem, da naredi bolezen lažjo in prepreči zaplete in sprejeme pacientov v bolnišnico, kar ni slaba novica," je prepričana Sočanova.

V ambulanti Katarine Planinec, družinske zdravnice, ki deluje na Brezovici pri Ljubljani, letos še niso zasledili primera gripe. Delež bolnikov, ki zbolijo za gripo, je sicer v vsaki sezoni zelo odvisen od njihove precepljenosti. Letos pričakujejo manj obolelih, saj je z uvedbo zastonjskih cepiv za rizične skupine, to so starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo in nosečnice, tudi med njenimi pacienti več zanimanja za cepljenje.

"Bojijo sklepi, mišice, lasje!"

Že normalen potek gripe ni prijeten. "Sama se cepim vsako leto, enkrat pa sem cepljenje spustila, padla mi je odpornost in sem zbolela. Vročina je zelo visoka, od 38 do 40, bolečine v mišicah so tako hude, da misliš, da boš umrl. Bolijo sklepi, bolijo te lasje! Kašelj je suh, zelo moteč, ne umiri se ne podnevi ne ponoči," se spominja Planinčeva. Že med nezapletenim potekom bolezni so trije do štirje dnevi res naporni, "zato tudi svetujemo cepljenje".

V slovenskih bolnišnicah je med zadnjo epidemijo gripe umrlo več kot 160 ljudi. Gripa je sicer lahko neposredni vzrok smrti, pogosteje pa je posredni razlog, kar pomeni, da pri nekaterih bolnikih lahko samo posredno sklepajo, da je pripomogla ali povzročila neugoden izid, je prvega aprila letos ob koncu epidemije poročal STA.

Antibiotik je potreben, kadar se gripa zaplete s pljučnico

Ko govorimo o zapletih med gripo, najpogosteje mislimo na pljučnice, ki so nevarne predvsem za starejše. "Ker virus oslabi organizem, se nanj nacepijo bakterije. Včasih se svojci čudijo odpustnici, na kateri piše, da je imel pacient gripo in je dobil antibiotike." To pomeni, da se je gripa zapletla z bakterijsko pljučnico. "Lahko pa pride tudi do miokarditisa oziroma vnetja srčne mišice ali pa encefalitisa oziroma vnetja možganov," pojasni Planinčeva in doda, da zapleti sicer niso pogosti.

"Od leta 1995 smo imeli sicer samo en zaplet gripe. A je bilo tako hud, da je bil pacient v umetni komi dva meseca," se spominja Planinčeva. "Še moja stara mama, ki je bila rojena leta 1904, je vedela, da je španska gripa vzela več življenj kot prva svetovna vojna."

Hude pandemije gripe v zgodovini

Hudih pandemij, v katerih se je pojavil nov virus gripe, je bilo v prejšnjem stoletju v tem delu sveta kar precej, pove Sočanova. "Vsi poznajo špansko gripo, huda pandemija je bila leta 1968, nekoliko manjša leta 1977. Zadnja hujša pandemija je bila leta 2009. Takrat se je pojavil tip virusa influence, ki se je zaradi kombiniranja s prašičjimi in ptičjimi virusi kar precej odmaknil od običajnega. Ljudje, jasno, proti temu niso bili odporni, zato so določene starostne skupine zbolele za res hudo obliko gripe." Veliko je bilo tudi številko obolelih.

Sočanova pri tem poudarja, da o pandemiji gripe govorimo le, kadar imamo virus gripe, ki je prilagojen na človeka. Zato poimenovanje "prašičja" in "ptičja" gripa, kakor smo pandemijo poimenovali leta 2009, s strokovnega vidika ni bilo primerno. Ptičja gripa namreč lahko okuži le ptice, prašičja gripa pa le prašiče. "Res pa je, da se delci teh virusov lahko skombinirajo s človeškimi. A ena ključnih predpostavk je, da se nov, kombiniran virus prilagodi na človeka in ga lahko okuži." Do kombinacije človeških in živalskih virusov je tako prišlo tudi leta 2009.

"Takrat je bilo treba narediti novo in popolnoma drugačno cepivo. Proces je trajal kar dolgo, zato na začetku pandemije cepiva sploh ni bilo na voljo. Kljub vsem prizadevanjem, da bi se proces zavrtel zelo hitro … A nekatere stvari zahtevajo čas."

Oboleli je še zdrav, ko že prenaša virus

Danes se spoprijemamo s problemom hitrega širjenja virusov, letalski promet nam omogoča zamenjati celino v le nekaj urah. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do pojava bolezni, pa traja od enega do treh dni, pojasni Planinčeva in doda: "Človek je tako še zdrav, ko že prenaša virus, in dokler ne veš, da je bolan, ga ne moreš dati v karanteno."

"Človek je kužen že kašen dan, preden se pojavijo simptomi, in nato še tri do pet dni po pojavu klinične oblike bolezni. A to ne velja za predšolske otroke, ki virus izločajo dlje časa in so učinkovitejši prenašalci. Zato ponekod razmišljajo, da bi bolje precepili šolsko populacijo in s tem zmanjšali intenzivnost letne sezone, a je to logistično kar velik zalogaj."