Senatorji mariborske univerze na za javnost zaprti seji niso potrdili napredovanja v višji naziv profesorja Boštjanu Brezovniku. Sporen se jim namreč zdi dogodek iz leta 2013, ko naj bi poskušala Brezovnik in kolega Žan Jan Oplotnik kot svojega objaviti članek profesorja Boža Grafenauerja, in to brez njegove vednosti. Brezovnik, ki bo zdaj ostal brez službe, odgovarja, da tega nikoli ni poskušal ali storil in da je zgodba konstrukt vodstva univerze in pravne fakultete, ki ga želita utišati.

Na habilitacijski komisiji pred tednom dni je nekdanji dekan pravne fakultete Saša Prelič razlagal, da v Brezovnikovem primeru ne gre za ugotavljanje kazenske ali odškodninske odgovornosti ali za vprašanje plagiata. Gre za poštenost in etičnost. Zato – čeprav izpolnjuje vsa druga merila – napredovanja v višji naziv ni dobil. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, pa je odločitev pojasnil: "Ker menim, da gre pri izvolitvah za rednega profesorja pravzaprav za oceno celotnega delovanja posamezne kandidatke in posameznega kandidata."

A tu se postavijo vprašanja: zakaj primera niso raziskali že leta 2013, ko so zanj izvedeli? Zakaj so Brezovniku vmes omogočili napredovanje, šest let pozneje pa ne? "V tem primeru ni šlo za nobeno osebno obračunavanje, ampak če pogledate dejstva, jih zložite skupaj, potem pač je jasno, kakšni so standardi delovanja univerze, in tudi jasno, kaj pričakujemo od svojih zaposlenih," je pojasnil Kačič.

Nihče zoper mene do zdaj ni sprožil kakšnega postopka, pravi Brezovnik. Gorazd Trpin z ljubljanske pravne fakultete pa opozarja, da vsako takšno odločanje temelji na zakonu o upravnem postopku, ki senatu omogoča diskrecijsko pravico. "Vendar težava pri diskrecijski pravici je v tem, da ne sme biti popačenja oblasti," doda Trpin.

Brezovnik tako v postopku ni mogel sodelovati kot stranka. V oči pa bodejo tudi negativne ocene študentskega sveta pravne fakultete, čeprav je Brezovnik po zadnji študentski anketi med petimi najbolje ocenjenimi profesorji te fakultete.