Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek, po izobrazbi sta obe akademski slikarki, sta projekt začeli leta 2015 kot eksperiment, ta pa je naletel na tako dober odziv, da je zaživel kot zavetišče.

"Ko sva z Evo začeli ta eksperiment, sva najprej vzpostavili Facebookovo stran s tem imenom, da bi videli, kako bodo ljudje reagirali na to, da obstaja zavetišče za zavržene rastline. Proti pričakovanjem so se odzvali zelo pozitivno, in tako sva ustanovili zavetišče," je povedala Anamari Hrup.

Med bienalom oblikovanja Bio 26 sta celotno zavetišče preselili v središče Ljubljane, v opuščen prostor v podhod Ajdovščina. Tu je obisk še večji, saj je v središču Ljubljane, drugače je zavetišče nastanjeno na Masarykovi ulici. "Čeprav je Ljubljana majhna, se vseeno pozna, da je zavetišče na obrobju centra, podhod Ajdovščina pa je v strogem centru. Tako se lahko človek ustavi in na hitro pogleda, posvoji kakšno rastlino."

V Zavetišču za zavržene rastline te dobijo novo priložnost, da romajo v roke ljudi, ki bodo zanje skrbeli. V času bienala so posvojili okoli 50 rastlin, kar potrjuje to, da je zanimanje za rastline v zadnjem času vse večje.

Rastlino lahko posvojite ob podpisu posvojitvene pogodbe. Obstajata dve obliki, med katerima lahko izbirate: "Ena je, da rastlino narišete in se tako malo drugače povežete z njo. Druga pa je, da podpišete dva tiskana izvoda in se zavežete simbolno sami sebi, saj nima nobene pravne osnove, da boste tej rastlini nudili primerne možnosti za njeno rast in razvoj." Po podpisu posvojitvene pogodbe je treba še plačati prispevek za material in oskrbo, višina tega je odvisna predvsem od velikosti rastline.

Največje povpraševanje je po malih rastlinah, a Hrupova in Hanžkova "sami ne preferirata nobenih, saj je pri njih prostor za vsako zavrženo rastlino".

Rastline v zavetišče prinesejo tisti, ki jih imajo preveč ali so se jim preveč razmnožile, prinesejo jih tudi ob selitvi, pa po smrti nekoga ... "Opazili sva, da je ljudem na splošno zelo pomembno, kam bodo šle njihove rastline, in da jih bo posvojil nekdo, ki bo lepo skrbel zanje."

Tako kot lepo zanje skrbita ustanoviteljici Zavetišča za zavržene rastline, ki sta s pomočjo podjetij in številnih prostovoljcev na trenutnem stalnem naslovu na Masarykovi zgradili rastlinjak iz odpadnih materialov. Ne gre le za rastlinjak, v poletnih mesecih je tam tudi razstavni prostor zelenega zatočišča. Lani so tako izvedli prvo sezono razstavnega programa in so imeli že štiri razstave.

Ravno pripravljajo program za to leto, pripravljajo pa tudi sodelovanja z drugimi umetniki. Zavetišče bo tako vsekakor še naprej delovalo, je spregovorila o ciljih za naprej Hrupova, vprašanje je le, ali bo delovalo na isti lokaciji kot doslej.

Težave, s katerimi se srečujejo pri delovanju zavetišča, so, da pozimi izgubijo kakšno rastlino, saj na trenutnem uradnem naslovu na Masarykovi nimajo električnega priklopa. Tako razmišljata, da bi naslednje leto najobčutljivejše rastline ponudili podjetjem za čez zimo ‒ oni bi tako imeli ozelenjene prostore, rastline pa bi na toplem preživele zimo.

Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek tako razmišljata o naslednjih korakih, po njunem mnenju pa vsak mini korak šteje: "Zelo pomembno nam je, da se obrne pozornost na to, da so rastline živa bitja, da smo pravzaprav ljudje zelo odvisni od njih, saj nam konec koncev dajejo kisik. Zelo pomembna pa je tudi lastna izkušnja človeka, tudi zato dajemo v posvojitev rastline in je treba podpisati pogodbo in se je treba angažirati, je treba narisati rastlino. Imamo tudi vrsto delavnic, recimo zelene prstke, kjer se v bistvu povezujemo z rastlinami na drugačen način, prek preprostih opravil nege, presajanja rastlin. Menim, da je lastna izkušnja zelo pomembna za kakršno koli spremembo."