Preiskavo so izvedli Žan Mahnič (SDS), Zvonko Černač (SDS) in Branko Simonovič (DeSUS). Po koncu nadzora je Mahnič, podpredsednik Knovsa, pojasnil, da so opravili nadzor zaradi suma zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb predsednika vlade Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca "z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank prihodnje potencialne koalicije". Po besedah Mahniča se v zadnjih dneh vse več govori o pritiskih in da naj bi na posameznike pritiskali tudi s podatki, ki jih ima policija o njihovi preteklosti in preteklosti njihovih sorodnikov.

Kot so sporočili s sektorja kriminalistične policije, spoštujejo parlamentarni nadzor, pristojen za delo obveščevalnih in varnostnih služb. "Komisiji v njenih nadzorih zagotavljamo vse potrebne podatke, v okviru, ki je določen z veljavno zakonodajo." Potrdili so, da je Knovs opravil nenapovedan nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada in nad delom uprave kriminalistične policije.

Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi Šarčev kabinet prek Črnčeca določenim kriminalistom znotraj Generalne policijske uprave "dostavil seznam ljudi, ki jih je treba informativno obdelati". Po informacijah portala naj bi bili glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC-ja Zdravka Počivalška, poslanci SMC-ja, poslanci stranke DeSUS in tudi SAB. Tako naj bi se kriminalisti pospešeno ukvarjali s privatizacijo Term Olimia in zbirali informacije o drugih prekrških omenjenih funkcionarjev in njihovih družinskih članov.

Po podatkih Kanala A so se člani Knovsa danes poldrugo uro pogovarjali z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kot je povedal Mahnič, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je Bobnarjeva onemogočila. "Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti," je pojasnil.

Na podlagi tega, kar so člani Knovsa videli in slišali, pa ne morejo ovreči suma, da se to dejansko počne. Po besedah Mahniča je tudi Bobnarjeva dejala, da tega, o čemer se poroča, ne more ne ovreči ne potrditi. Z drugimi člani Knovsa se bodo o tem, kako naprej, pogovorili najverjetneje v sredo. "Zlorab obveščevalno-varnostnih služb je bilo dovolj. Meja bi morala biti postavljena že davno. To, kar se trenutno počne, da se posameznikom grozi, če bodo glasovali po svoji vesti v DZ-ju, presega vse meje," je bil jasen poslanec.

Knovs od Bobnarjeve zahteval podatke, ki jih policija ne sme posredovati

S policije so sporočili, da je najprej generalna direktorica policije pojasnila, da bo predstavila in dala na vpogled samo tiste podatke, do katerih so upravičeni na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. "Kljub temu so člani pooblaščene skupine v nadzoru od Bobnarjeve zahtevali pojasnila o konkretnih operativnih zadevah, ki se niso nanašala na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in posredovanje podatkov o vpogledih v evidencah policije za določene konkretne fizične osebe – določene poslance oziroma politike – pri čemer policija nima pravne podlage, da bi članom Knovsa posredovala te podatke," so navedli.

Člane pooblaščene skupine Knovsa je Bobnarjeva večkrat jasno opozorila na njihovo zakonsko pristojnost, ki se nanaša izključno na zakonitost izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. "Zato jim na vprašanja, ki so se nanašala na operativno delo policije izven tega zakonsko določenega okvira, ni odgovorila, ne glede na to, da jo je podpredsednik komisije DZ-ja, Žan Mahnič pozval, da naj pomisli na svojo prihodnost. Generalna direktorica policije jim je pojasnila, da jim podatkov, za katere niso pristojni, ne bo posredovala, pod grožnjami ali pritiski pa ne bo ne ona ne policija nikoli popustila."

Mahnič je v odzivu na Twitterju Bobnarjevo pozval, naj napiše njegovo celotno izjavo in naj ne bo kot poslanka Jerca Korče (LMŠ), "ko je govorila o glavah in jo je magnetogram ujel na laži". "Dejal sem namreč, da naj pomisli na svojo prihodnost, ker če na Knovsu ugotovimo, da takšno početje policija ščiti, jo bomo kazensko ovadili," je zapisal.

Na Twitterju se je odzval tudi Šarec in zapisal: "Ko razni portali, ki so blizu SDS, poročajo, da sem naročil sezname in ne vem kaj še vse o strankah, ki se pogajajo za vstop v vlado, je jasno, da opisujejo svoje metode. To je napad na policijo brez primere. Verjamem, da bi pri njih tako delovalo. In verjetno kdaj tudi je."

Črnčečevi odvetniki zavrnili navedbe o "vohunski mreži"

Na članek, objavljen na spletnem portalu Demokracije, so se v imenu Črnčeca odzvali iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle. "Damir Črnčec ni nikoli vzpostavil nobene vohunske mreže za zasledovanje in zbiranje podatkov o politikih SMC-ja, DeSUS-a in SAB-a ali njihovih družinskih članih ter bližnjih sorodnikih oziroma sploh nikakršne vohunske mreže. Nikakor ne drži, da naj bi si Damir Črnčec podredil policijo in obveščevalne službe in da naj bi izkoristil svoje pretekle vodstvene položaje. Damir Črnčec ne deluje po navodilih Marjana Šarca, se ne vmešava (in se nikoli ni vmešaval) in ne zlorablja državnih institucij."

Policija: Nismo dislocirana enota katere koli politične organizacije

Na Generalni policijski upravi so zavrnili poročanje nekaterih medijev, da naj bi nekateri kriminalisti po navodilih iz kabineta predsednika vlade preverjali nekatere strankarske funkcionarje. Kot so zapisali, niso dislocirana enota katerega koli politika ali katere koli politične organizacije, da bi izvajali njihova naročila.

"Vsestransko preverjanje oseb iz političnih razlogov ni zakonsko ali kako drugače opredeljena naloga policije. V policiji ne preiskujemo seznama politikov in njihovih sorodnikov na podlagi nekega naročila, v kriminalistični policiji ni zaupnikov, ki bi izvajali operativne naloge po naročilu katerega koli politika, in zbiranje uporabnih informacij ni naloga policije," je policija zatrdila v odzivu. Kot so zapisali, je ravnanje s podatki in dokumenti v policiji sledljivo.

Trenutno dogajanje vidijo kot posledico "trenutnega časa, v katerem prihaja do medsebojnih obtoževanj različnih vpletenih strani v različnih medijih, ki za doseganje svojih ciljev izkrivljeno prikazujejo delo policije – kriminalistične policije in celo odprte predkazenske postopke". "V razpravo želijo vplesti tudi policijo in pri tem delujejo po načelu 'cilj opravičuje sredstvo', zato diskreditirajo določene enote, vodstvo in posameznike znotraj organizacije, vse s ciljem vplivanja na delo policije," so opozorili.

Prepričani so, da ima medijska gonja, ki so je v zadnjem tednu dni deležni vodstvo policije, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in vodstvo Uprave kriminalistične policije, za cilj destabilizacijo kriminalistične policije, zmanjšanje učinkovitosti njenega delovanja in posredno vplivanje na njeno delo v konkretnih predkazenskih postopkih. A v policiji zatrjujejo, da delo nemoteno poteka "brez kakršnega koli 'tihega upora', ki je samo ena od objavljenih lažnih novic".

"Stalno vsiljevanje neutemeljenih očitkov o našem delu ne bo spremenilo naše profesionalne usposobljenosti za politično nepristransko preiskovanje kaznivih dejanj, ne glede na to, kdo v preiskavi nastopa kot osumljenec," so zapisali in dodali, da tega ne bo spremenila niti prepogosto uporabljena praksa, da "stokrat izrečena laž postane resnica". Poudarili so tudi, da so napadeni posamezniki iz policije dolgoletni, karierni policisti in kriminalisti, ki že desetletja odlično opravljajo različne naloge.

Pojasnili so tudi, da v konkretnem primeru, ki je v preteklih dneh najbolj buril slovensko javnost, preiskovalci NPU-ja "ne preiskujejo sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ampak že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti". "Ne glede na to, kdo v tem primeru nastopa kot osumljena oseba, bo policija, zdaj in tudi v prihodnje, preiskavo izpeljala strokovno in zakonito, in to ne glede na to, kakšnih pritiskov je ali še bo deležna," so še zatrdili.