"Trenutne razmere nedvomno predstavljajo vse pogoje za globoko socialno krizo," so v pozivu vladi in ekonomistu Mateju Lahovniku, ki vodi strokovno skupino za pomoč ministrstvom pri pripravi ukrepov, zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Opozorili so, da gospodarske posledice epidemije koronavirusa občutijo delavke in delavci, mladi in upokojenci, prekarni delavci, njihovi mesečni prejemki se bodo znižali, marsikdo bo izgubil zaposlitev.

"Potrebujemo ukrepe, ki bodo zavarovali socialni položaj vseh delavk in delavcev, tudi prekarnih delavcev, mladih, samozaposlenih, upokojenk in upokojencev, in hkrati spodbujali notranjo potrošnjo takoj po umiritvi teh razmer," menijo v ZSSS-ju in dodajajo, da se ukrepi ne smejo osredotočati na posamezno dejavnost ali posamezno kategorijo zaposlenih. "Posledice epidemije se čutijo v vseh segmentih našega življenja, tako v gospodarstvu kot pri tistih, ki delajo v društvih, zavodih, zadrugah, organizacijah civilnega društva, prav pri vseh," poudarjajo.

ZSSS se zavzema za to, da se v pripravo ukrepov vključi Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Kaj torej predlagajo v zvezi

• Da se zaščitijo prejemki vseh prebivalcev na način zagotovljenega mesečnega zneska (plače, nadomestila, subvencije).
• Za obdobje od začetka marca do konca junija naj se za najmanj 30 odstotkov zniža najemnina za stanovanja v državni ali občinski lasti, enako naj se priporoči tudi zasebnim najemodajalcem.
• Za čas do konca leta naj se prepove zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in zniža stopnja davka na dodano vrednost (DDV) na osnovne življenjske potrebščine. Sindikat predlaga tudi, naj bo najvišja maloprodajna cena pogonskih goriv in kurilnega olja enaka ceni, ki je veljala na dan 21. marec.
• Za vsaj 15 odstotkov naj se poveča subvencioniranje vrtcev in oskrbe v domih za starejše. Za čas zaprtja šol in vrtcev naj se subvencija za malico in kosilo, do katere so upravičeni otroci staršev v nižjih dohodkovnih razredih, prelije v znesek in se ta izplača skupaj z otroškim dodatkom, če pa je le mogoče, naj se tudi organizira topla prehrana.
• Predlagajo vsaj 30 odstotkov nižje cene elektrike in komunalnih storitev za obdobje od začetka marca do konca junija.
• Upokojencem z nizkimi pokojninami naj se k redni pokojnini izplača enkraten finančni dodatek.
• Študentom naj se ne zaračunajo stroški bivanja v študentskih domovih, saj so se zaradi epidemije morali izseliti.
• Najranljivejšim skupinam delavk in delavcem naj se omogoči pridobitev izredne socialne pomoči ali povračilo izpada prihodka, predlagajo.
• Zavzemajo se tudi za to, da v dogovoru s centralno banko, bankami in lizinškimi hišami obresti na finančne obveznosti posameznikov oprostijo ali znižajo vsaj za polovico, obveznosti iz pogodb pa naj se brezplačno odložijo za obdobje do konca junija. Poleg tega naj se za obdobje do konca junija uvede brezplačni moratorij za odplačilo vseh hipotekarnih posojil.
• Banke naj za vsaj polovico znižajo stroške bančnega poslovanja s fizičnimi in pravnimi osebami. Olajša naj se dostop do bančnih posijil, katerih namen je energetska obnova stavb oziroma vlaganje v večjo energetsko učinkovitost stavb s poroštvom države.
• Plačilo dohodnine za lani naj se odloži do konca leta oz. se omogoči obročno izplačilo dohodnine za lani do zneska 1000 evrov do konca leta 2021.
• Posebej za samozaposlene med drugim predlagajo, da se jim za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti, oprosti plačevanje prispevkov. Določijo naj se dejavnosti, ki jim je onemogočeno poslovanje, in se samozaposlenim v njih za obdobje do konca julija nakaže povprečni znesek, ki bi ga dobili, če bi bili brezposelni. Lahko bi šlo tudi za posojilo, ki bi ga bilo treba brez obresti vrniti v 24 mesecih po prenehanju prejemanja pomoči.
• Predlagajo, da se za pomoč vsem delodajalcem, ki občutijo posledice epidemije, oblikujejo posebna proračunska sredstva, ki bi bila vezana na ohranitev delovnih mest. Sprejeli bi ukrepe, ki bi gospodarskim družbam (npr. trgovskim verigam) onemogočali odliv dobička v tujino in bi tega preusmerili v poseben sklad, katerega namen je povečanje plač delavcem, ki delajo v teh nevarnih in neugodnih razmerah, v sklad pa bi nakazala tudi država.
• Predlagajo ustanovitev sklada za začasno čakanje na delo z obveznostjo izobraževanja, ki bi ga financirali iz evropskih sredstev in sredstev državnega proračuna. Del plačil delavcem na čakanju bi zagotovil sklad, del pa delodajalec, ta bi skupaj z zavodom za zaposlovanje pripravil tudi načrt usposabljanja in izobraževanja za posameznega delavca. Delavec bi ohranil delovno razmerje. Če bi pa delodajalec ugotovil, da delavca ne potrebuje več, bi temu pripadla odpravnina skladno z zakonom o urejanju trga dela.
• Predlagajo tudi oblikovanje posebnega "koronasklada", v katerega bi bilo mogoče donirati sredstva za rešitev krize – po zgledu donacij za obnovo pariške katedrale Notre-Dame po požaru.