Ob tem so si enotni – ukrepi proti koronavirusu so dobrodošli, a takšnega režima v zdravstvu ne bo mogoče držati več mesecev.

Epidemiolog z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Tit Albreht in družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Celje Katarina Skubec Moćić pa sta za STA opozorila, da taki dolgoročno ukrepi ne bodo možni tudi zaradi potreb drugih prebivalcev, ki niso okuženi s koronavirusom, a so vseeno bolni.

Zdravstva ne moreš ustaviti za leto dni

"Ameriška analiza je pokazala, da če bi imeli sploščeno krivuljo, torej da bi zbolelo le toliko ljudi, kolikor bi prenesel sistem, bi to trajalo 18 mesecev. Težko si je predstavljati, da bi za toliko časa ustavili države," je dejal Albreht in dodal: "Za 18 mesecev ali eno leto ne moreš ustaviti zdravstva, ker nam bo v tem primeru grozilo, da zaradi zapletov ali kroničnih bolezni izgubimo več ljudi kot pa zaradi epidemije."

Skubec Moćićeva pa poudarja, da imajo ljudje iste zdravstvene težave kot pred epidemijo, pri čemer je dostopnost do storitev bistveno slabša. "Iz dneva v dan se stres in težave za bolnike in zdravstvene delavce stopnjujejo. Ocenjujem, da bo v naslednjih treh tednih ključno obdobje, ko se bo pokazalo, ali so bili ukrepi, ki smo jih sprejeli, zadostni," je dejala.

Virus ne bo kar izginil in je zato v kontroliranem območju smiselno, da se določene zdravstvene storitve začenjajo počasi ponovno izvajati, je prepričana.

Ugotavljanje, ali je posameznik že prebolel covid-19

Medtem ko se pojavljajo ideje, da bi lahko pri prebivalstvu s preverjanjem protiteles ugotavljali, ali so preboleli covid-19, pa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec poudarja, da samo test ni dovolj, da bi se denimo posameznik lahko vrnil v službo. Pri takem posamezniku bo treba opraviti tudi klinični pregled, saj je treba vedeti tudi, koliko časa je brez simptomov.

"Če daste osebo v karanteno, ne da bi jo testirali, ne morete vedeti, ali je prebolela covid-19. Lahko je prebolela kakršenkoli drug prehlad. V tem primeru bo serološki test – ko bomo dobili ustrezne in dovolj kakovostne teste – lahko pokazal, ali je posameznik prebolel covid-19," je pojasnil.

Da bi le lahko intenzivno terapijo dobili vsi

Najbolj obremenjeni strokovnjaki so v tem trenutku v enotah intenzivne terapije, kjer zdravijo najhujše obolele zaradi covida-19, ki ga povzroča okužba z novim koronavirusom.

Po besedah Tomaža Vovka, specialista infektologije in intenzivne medicine, ki na enoti intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana neposredno dela z bolniki s covidom-19, zdravniki na tem oddelku delajo v 12-urnih izmenah, kar ni toliko časovno obremenjujoče, kot je obremenjujoče to, da en zdravnik obravnava tri ali štirikrat toliko bolnikov kot sicer.

"Dodatno je problem varovalna oprema. Da je ne zapravljamo, včasih delamo tudi po pet, šest ali sedem ur brez prestanka v isti opremi, zaradi česar ne moremo ne na stranišče, ne moremo niti piti. Tudi zaradi varovalne opreme postane precej naporno, zaradi mask tudi kaj boli," je pojasnil za STA.

Trenutno je situacija pod nadzorom, zatrjuje Vovko, a dodaja, da na dolgi rok takih obremenitev ne bodo zmogli. "Vsi, ki potrebujejo intenzivno terapijo, jo tudi dobijo. Za te bolnike imamo na voljo dovolj časa, da jih v miru zdravimo," je dejal.

Zato je hvaležen za vse ukrepe države za zajezitev koronavirusa, pa tudi za sodelovanje ljudi. "Ne želimo biti v situaciji, da tem bolnikom ne bi mogli nuditi intenzivne terapije in bi morali izbirati med bolniki," je dodal.

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19 so bili v slovenskih bolnišnicah s 16. marcem odpovedani vsi nenujni specialistični pregledi in operativni posegi. A z epidemijo zdravstvene težave ljudi niso izginile, zdravstvene storitve pa so postale težko dostopne. Zato je ministrstvo za zdravje v tem tednu bolnišnicam poslalo priporočilo, da naj vendarle začnejo obravnavati tudi druge bolnike. Več v spodnjem prispevku Petre Prešeren.